»Tudi v letu 2024 smo poslovali v zastavljenih okvirih. Na vseh poslovnih področjih krepimo tako telekomunikacijske storitve in IT-storitve kot tudi storitve E-mobilnosti,« je letošnje leto podjetja Mega M, d. o. o., kratko povzel eden od dveh generalnih direktorjev, mag. Matej Meža, univ. dipl. inž. el.

Na področju telekomunikaciji tehnološko nadgrajujejo svoje uveljavljene storitve IP in mobilne telefonije za podporo zahtevnejšim klicnim centrom. Prihajajo nove tehnologije, ki jih implementirajo in ponudijo strankam. Na področju mednarodnih telekomunikacijskih zvez so vse bolj prisotni in zagotavljajo podjetjem kvalitetne povezljivosti v tujino do različnih lokacij po vsem svetu. Matej Meža je poudaril, da so pri tem boljši od konkurence, ker zagotavljajo manjše zakasnitve in večje hitrosti po ugodnih cenah.

»Razvojno smo v tem letu zelo okrepili aktivnosti. V prihodnjem letu jih nameravamo še bolj, in sicer predvsem na področju E-mobilnosti, ker se trg in rešitve pospešeno razvijajo. Poleg lastnega razvoja še dodatno vključujemo strokovnjake iz fakultetnega okolja, tako da se najsodobnejše znanje iz akademske sfere izmenjuje z dejanskimi potrebami trga. Le na tak način smo lahko vedno v špici z znanjem in rešitvami,« pravi Meža.

Ob tem poudari, da so načrtovali, da bodo že letos lahko začeli izvajati katerega izmed projektov v sklopu prestrukturiranja premogovnih regij, a je prišlo do zamika pri objavi razpisov. Upajo na premik na tem področju v letu 2025, kar bi še dodatno pospešilo njihove aktivnosti in preneslo dodatne razvojne priložnosti na področju upravljanja polnilne infrastrukture. »In sicer na tak način, da koristimo zeleno energijo takrat, ko je na voljo, in da čim bolj zmanjšamo porabo energije, ko je primanjkuje. E-mobilnost prinaša sisteme, ki omogočajo to balansiranje.«

Evropa je le počasni sledilec

O delovanju v mednarodnem okolju je drugi generalni direktor podjetja Mega M, mag. Miran Meža, univ. dipl. inž. el., povedal, da se ves čas udeležujejo konferenc z njihovih področij poslovanja.

»Konference obiskujemo tako po vsej Evropiji kot širše. Letos smo bili na dveh konferencah v Dubaju, nazadnje sredi decembra v Riadu. Takšne priložnosti izkoristimo z dveh aspektov: eden je vsekakor nabiranje novih znanj, vpogleda, kaj se dogaja na naših področjih na tujih trgih, drugi pa predaja naših znanj in izkušenj tujim partnerjem in seveda iskanje novih partnerjev, da lahko te storitve, ki jih uspešno plasiramo na trg, tukaj v regiji, širimo tudi na druge trge. S temi aktivnostmi bomo nadaljevali tudi v letu 2025.«

Glede na to, da so močno vpeti v evropski prostor, se jih je morda dotaknila tudi energetska kriza in kriza v avtomobilski industriji?

Miran Meža: »Nad Evropo smo, lahko bi rekel, malo razočarani. Na področju avtomobilske industrije so Evropo, ki ni bila pripravljena, po levi in desni prehiteli Kitajci in Američani. Včasih je bila Evropa gonilna sila, zgled razvoja, zdaj je samo še počasni sledilec. To se potem tudi s to negativno propagando odraža v prodaji električnih vozil. Če gledamo na primer Kitajsko, se tam praktično avtomobili na fosilna goriva sploh ne prodajajo več, prav tako je z vozili v tovornem prometu. Isto je na Norveškem. V Evropi pa capljamo za tem. Če bi bilo drugače, bi mi z našimi storitvami zagotovo še hitreje rasli in bili še bolj prodorni.«
K temu je mag. Matej Meža dodal, da se pozna tudi ukinitev subvencij za nakup električnih avtomobilov v Nemčiji, kar je vidno v padcu prodaje električnih vozil v decembru glede na enako obdobje lanskega leta. »Prodaja je le še 14 odstotkov novih vozil, bila pa je že več kot 20-odstotna. Problem je ravno v tem, da Evropa ni znala narediti cenovno dostopnih vozil. Kvalitetna so, ampak so bistveno predraga za to, kar nudijo.

Kljub temu pa se število vozil na slovenskih in evropskih cestah vseskozi povečuje, tako da je potreba po naših storitvah in po infrastrukturi vedno večja. Slovenija je zdaj kvalitetno pokrita s polnilnicami, trenutno zadoščajo, potrebe pa so še in obstajajo tudi načrti gospodarstva po krepitvi, tako da lahko pričakujemo v prihodnjih letih še bistveno več polnilnic,« razlaga Matej Meža.
Ob tem poudari, da je infrastruktura financirana v glavnem iz lastnega kapitala gospodarstva, saj do zdaj ni bilo subvencij.  »Obljubljene so in mogoče bi lahko na ta način še dodatno pospešili gradnjo infrastrukture. Naj se sliši še tako absurdno, a več ko je električnih avtomobilov in polnilnic, bolj je to ugodno za elektroenergetsko omrežje, saj se polnjenje večinoma dogaja doma in v poslovnih okoljih, kar pomeni, da se tam prilagaja moč polnjenja stanju v omrežju. Izkoriščamo tiste časovne intervale, ko je omrežje najmanj obremenjeno oziroma so tudi cene ugodnejše. Na dolgi rok to pripomore k enakomerni obremenitvi elektroenergetskega omrežja, in to je za nadaljnji razvoj zelo koristno.«