»Interventni zakon vsebinsko ni dovolj premišljen, zato tudi ni zrel za sprejem. Manjkajo strokovne podlage za zagotavljanje zanesljivosti elektroenergetskega sistema in tudi ustrezni nadomestni viri,« je komentirala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal predlog Zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v dopisu, poslanem ministru za okolje, podnebje in energijo v okviru javne razprave, opozorila, da bi lahko predlog zakona v trenutni obliki ogrozil konkurenčnost podjetij in dolgoročno destabiliziral regijo. Zato je pozvala k podaljšanju roka za javno obravnavo ter k pripravi nujnih študij o zanesljivosti oskrbe z energijo.

»Interventni zakon daje vtis, da predstavlja osnutek za prihodnji zakon o zapiranju Premogovnika Velenje. Namesto zagotavljanja prehodnega obdobja, ki bi omogočilo pravični prehod, se naslanja na obdobje do leta 2029, čeprav je strategija za izstop iz premoga že sprejeta in določa končni rok leta 2033. Ta predčasen izstop bi povzročil večjo destabilizacijo gospodarstva v regiji, saj to ni pripravljeno na tako hiter prehod. Pravični prehod mora temeljiti na celovitih rešitvah, ki bodo zagotovile delovna mesta, investicije in konkurenčnost gospodarstva, česar trenutni zakon ne naslavlja ustrezno. Potrebna je poglobljena razprava z vsemi ključnimi deležniki, ki bo upoštevala dolgoročne posledice tako na gospodinjstva kot na gospodarstvo v regiji,« argumentira generalna direktorica GZS v dopisu.

...

Več v današnjem Našem času.