Skupaj z dobavitelji je po vsej državi na to podjetje neposredno vezanih približno 4.000 ljudi. Med zaposlenimi je bilo nekaj tistih, ki so v zadnjih poplavah utrpeli škodo, drugi pa so v času krize pokazali solidarnost in se vključili v čiščenje ter pomoč tam, kjer je bilo to najbolj potrebno.
Prizadetih je bilo skoraj 200 družin
Kot smo že poročali, so mesec dni po katastrofi ponovno zagnali prvi dve proizvodni liniji. Direktor družbe Boštjan Gorjup, ki je bil v času krize gonilna sila, pojasni, da postopoma načrtujejo ponovni zagon preostalih, tako da do konca leta pričakujejo delovanje s polno kapaciteto. Za zdaj so nekateri zaposleni še vedno na čakanju doma, s čimer so uvedli sistem kroženja, da zagotovijo neprekinjeno delovanje.
»Od prvega dne po poplavah smo poleg sanacije tovarne začeli z zbiranjem informacij o zaposlenih in njihovih družinah, da bi ugotovili, kdo vse je bil prizadet. Ugotovili smo, da je škodo na takšen ali drugačen način utrpelo skoraj dvesto naših družin. Sistematično smo zbirali podatke in obiskovali domove zaposlenih, s čimer smo oblikovali shemo pomoči, razdeljeno v pet kategorij.
Kategorije so bile določene glede na obseg škode: od popolne preselitve zaradi nezmožnosti nadaljevanja bivanja do manjših poškodb, kot so poškodbe tal ali aparatur. Na podlagi teh informacij smo oblikovali finančne pakete in ponudili pomoč v obliki naših izdelkov. Naš cilj je bil, da zaposleni čutijo podporo in se ne počutijo osamljeni ali prezrti in pozabljeni v teh težkih časih,« pove Gorjup, ki se zaveda, da bo takšna tragedija na ljudeh pustila trajen pečat. Izguba ali opustošenje doma je velik šok. Zato poskušajo ponuditi tudi psihološko podporo in komunikacijo, da bi zaposlenim pomagali pri prilagajanju in vračanju v kolikor toliko normalno življenje.
Na pomoč so priskočili na različne načine
Poleg finančne podpore so zaposlenim podarili tudi aparate. Tisti, ki so v težkem obdobju posebej pomagali, so bili dodatno nagrajeni s priznanji. »V skupni vrednosti smo zbrali približno 800.000 evrov. Od tega je bilo 100.000 evrov neposredno namenjenih našim zaposlenim. Preostanek sredstev je bil razdeljen za druge dobrodelne namene v državi, med drugim gasilski zvezi in dvema organizacijama rdečega križa. Posebej je treba poudariti našo mednarodno povezanost: iz sestrskih podjetij v tujini so zaposleni naši fundaciji donirali več kot 50.000 evrov. Te donacije so bile nato razdeljene med prizadete zaposlene, kar odraža veliko solidarnost in podporo celotnega koncerna,« dodaja Boštjan Gorjup, vesel, ker so se vsi člani kriznega štaba odločili, da bodo sredstva, ki so jih prejeli za svoje delovanje, darovali podjetju. »S tem smo okrepili fond za pomoč zaposlenim. To ni bil zgolj praktičen korak, temveč tudi simbol solidarnosti in skupnega prizadevanja.«
Z dobavitelji so sodelovali pri iskanju rešitev
Številni zaposleni podjetij, katerih delovanje je odvisno od BSH Hišni aparati Nazarje, so zaradi poplav na čakanju, nekateri vse do decembra, česar se zavedajo tudi v vodstvu podjetja. »Srečo smo imeli, da je država hitro odreagirala in z interventnim zakonom za poplave ponudila sofinanciranje čakanja na delo. Po naših informacijah je velik delež naših slovenskih dobaviteljev izkoristil to možnost. Kar zadeva tuje dobavitelje, so to večinoma večja podjetja z bolj stabilnim finančnim stanjem, kar jim je omogočilo lažje prebroditi to obdobje. V primeru, da so naši dobavitelji zaradi poplav utrpeli neposredno škodo, so lahko zaprosili za dodatno pomoč. Skupaj smo sodelovali pri iskanju rešitev, od zmanjšanja plačilnih pogojev do prevzema določenih zalog. Ta kombinirani pristop nam je omogočil, da ni bilo ogroženo nobeno delovno mesto – niti pri nas niti pri naših dobaviteljih,« zaključi Gorjup.
