Je pa vodstvo Teša po njegovih besedah tako HSE kot vlado postavljalo pred izvršena dejstva.

“Pri projektu šestega bloka zagotovo drži, da je vodstvo Termoelektrarne Šoštanj (Teš) postavljalo tako Holding slovenske elektrarne (HSE) kot vlado, ki je bila v funkciji skupščine HSE, pred izvršena dejstva. S svojim delovanjem sem res skušal preprečiti to politiko izvršenih dejstev, pa mi ni uspelo ne v Tešu ne pri nadzornemu svetu HSE,” je poudaril Meh, ki je HSE vodil od 15. septembra 2009 do 5. oktobra 2010.

Meh je izpostavil močan vpliv “očeta projekta” Uroša Rotnika in močno vlogo raznih lobijev, ki obvladujejo energetsko sceno – ti so po njegovi oceni prispevali k temu, da še danes nimamo dolgoročne strategije energetike, pripeljali so tudi do tega, da je leta 2010 prenehal delovati strateški svet za energetiko pri vladi.

Tega je vodil Vlado Dimovski, po njegovem odstopu je vodenje sveta prevzel takratni predsednik Borut Pahor. Pahor je sklical sejo sveta z eno samo točko, Teš 6 da ali ne, seja se je končala brez zaključkov, bili pa so izraženi dvomi, je pojasnil.

Zato je Meh, kot je dejal, pred plačilom 24 milijonov evrov Alstomu Pahorju napisal pismo in ga vprašal, ali naj izvedejo plačilo in nadaljujejo s projektom, a pravega odgovora ni bilo, čeprav je bila vlada takrat v funkciji skupščine HSE.

Temu pismu (februarja 2010) je sledil obisk Pahorja s takratnima ministroma za gospodarstvo in za okolje, Matejem Lahovnikom in Rokom Žarničem, v Šoštanju, kjer so vsi potrdili smiselnost projekta.

Politika je pri Tešu 6 po Mehovi oceni brez dvoma odigrala svojo vlogo. Že leta 2007 je bila ustanovljena projekta skupina za Teš 6, v kateri so bili predstavniki ministrstev za gospodarstvo, za finance in za okolje, ki je poleti 2009 nehala delovati, nikoli pa ni bila uradno razpuščena. Vlada po ustanovitvi takratne Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN), predhodnice Slovenskega državnega holdinga, ni imela več pristojnosti in možnosti vplivati na način, kot ga je imela do ustanovite AUKN.

Meh je omenil tudi “navodilo v obliki zaprosila” ministra za gospodarstvo v letu 2008 (Andreja Vizjaka), ko je k sebi poklical sindikat ter direktorja Teša in HSE in zadnjima dejal, da gresta v Pariz podpisat pogodbo z Alstomom.

Ob prihodu na vrh HSE se je začel srečevati tudi s premočno vlogo sindikata in vplivom lokalnih skupnosti. “Ozadja lobijev v letu 2009, ko sem prihajal v energetiko, nisem poznal … Moja nepripravljenost ukloniti se lobijem, to je pripeljalo do tega, da sem bil v letu dni razrešen,” je dejal.

Zagotovil je, da je v kratkem času vodenja HSE tega vodil s skrbnostjo; izvajali so nadzor nad projektom, za novelacijo tretjega investicijskega programa (vrednost projekta ocenjena na 1,1 milijarde evrov) so zahtevali recenzijo, oblikovali so odbor za aktivni nadzor investicije, zahtevali podpis tripartitne pogodbe za premog.

Meh se, kot je poudaril, ni spraševal, ali projekt da ali ne, ker je bila pogodba že podpisana, sklenjen tudi aneks (eskalacija), parafirana starševska garancija. Pogajanja z Evropsko investicijsko banko in Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) za posojila so bila v zaključni fazi.

“Vse smo izvajali v skladu z zakoni, predpisi, ki so veljali v HSE,” je dejal in dodal: “Vlado smo sproti obveščali in izdelovali vsa poročila.” Ob vsaki novi zadolžitvi so namreč morali po njegovih pojasnilih pridobiti tako mnenje gospodarskega ministrstva kot soglasje finančnega ministrstva. Vlada je EBRD junija 2010 poslala tudi pismo podpore.

Meh je za razliko od večine predhodnikov na komisiji sicer mnenja, da je cena premoga 2,25 evra za gigajoul (GJ) dosegljiva, ob določenih izvedenih aktivnosti. Izvesti bi bilo namreč treba izčlenitev proizvodnje premoga, potem dokapitalizacijo tega podjetja z omejeno odgovornostjo s Tešem in ustanoviti eno družbo (skupaj s Tešem) – do tega je prišel sam v okviru projekta 2,25.

O omenjeni ceni se je sicer po njegovih pojasnilih govorilo že aprila 2009, na posvetovanju rudarskih in geotehnoloških strokovnjakov – avtorji Evgen Dervarič, Milan Medved in Bojan Klenovšek, so ocenili, da bo po letu 2014 proizvodna cena premoga 2,25 evra na GJ, v prispevku so tudi utemeljitve.

Meh, ki Teš 6 dojema kot počasno in za okolje znosno slovo od fosilnih goriv, je poudaril še, da gre za nadomestni projekt, kar se dokazuje tudi zdaj, ko v Šoštanju obratuje samo ta, in da je bil objekt končan v roku.