Škoberne protestira in daje pobudo

Ljubljana, 5. julija – Generalni sekretariat vlade je pred dnevi za okoli 100 vladnih uslužbencev uvedel poletni delovni čas, saj ocenjuje, da v trenutno določenem delovnem času zaposlenim ne more zagotoviti primernih delovnih pogojev. Slednje je zmotilo poslanca Jana Škoberneta (SD), ki meni, da je takšen sklep diskriminatoren do drugih zaposlenih v javnem sektorju. Sklep, ki ga je podpisal generalni sekretar vlade Darko Krašovec, podrobnosti pa so objavili nekateri mediji, pravi, da se za čas med 28. junijem in 31. avgustom letos za uslužbence generalnega sekretariata uvede premakljivi delovni čas. Ta se začne med 6.30 in 8. uro ter konča med 14.30 in 16. uro, v petek pa med 13. in 15. uro. V obrazložitvi je sekretariat navedel, da so njihovi prostori v dveh objektih, ki zaradi starosti nista energetsko varčna. V poletnih mesecih se tako notranjost objekta segreva, temperature v nehlajenih prostorih pa presežejo zgornjo dopustno mejo, to je 28 stopinj Celzija. V pisarnah, ki so hlajene, pa nastaja prepih, saj klime pisarn z več kot pet metrov visokimi stropi ne zmorejo ohladiti. Sklep kot izjeme, za katere poletni čas zaradi specifične narave njihovega dela ne velja, navaja čistilke v oddelku za tehnične zadeve in vzdrževanje ter delovni mesti voznika funkcionarja in koordinatorja VI v oddelku za avtomobilske prevoze. To pa je po mnenju Škoberneta diskriminatorno. Zato Škoberne daje naslednjo POSLANSKO POBUDO Pred dnevi je bilo moč v medijih zaslediti, da je Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije (Vlade RS), s podpisom generalnega sekretarja mag. Darka Kraševca, sprejel Sklep, ki omogoča premakljiv delovni čas za javne uslužbence Generalnega sekretariata Vlade RS. Kot je razvidno iz dopisa k Sklepu, ta temeljni na Zakonu o javnih uslužbencih, Zakonu o delovnih razmerjih ter Pravilniku o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Sklep pravi, da se v času med 28. 6. in 31.8.2016 za uslužbence Generalnega sekretariata Vlade RS uvede premakljivi delovni čas: »med 6.30 in 8.00 uro in konca delovnega časa med 14.30 in 16.00 uro, v petek pa med 13.00 in 15.00 uro (poletni delovni čas).« Iz obrazložitve Sklepa je namreč razvidno, da so prostori Generalnega sekretariata Vlade RS v dveh objektih, ki zaradi starosti nista energetsko varčna: »Tako se v poletnih mesecih notranjost objekta segreva in temperature v neklimatiziranih prostorih (hodniki, stopnišča, dvigalo,…) presežejo zgornjo dopustno temperaturo +28°C, ki je določena v 25. členu pravilnika. Nekatere pisarne so klimatizirane, vendar so klime glede na energetsko učinkovitost stavbe poddimenzionirane in veliko pisarn z več kot 5 m visokimi stropi ne zmorejo ohladiti, pri tem pa nastaja prepih, kar je v nasprotju s 16. členom pravilnika, ki določa, da mora delodajalec zagotoviti, da prezračevalne ali klimatske naprave med delovanjem na delovnih mestih ne povzročajo škodljivega prepiha.« Nadaljnja obrazložitev taistega sklepa pa kot izjeme, izvzete iz premakljivega delovnega časa, zaradi specifične narave dela, navaja delovno mesto čistilke v Oddelku za tehnične zadeve in vzdrževanje ter delovni mesti voznika funkcionarja in koordinatorja VI v Oddelku za avtomobilske prevoze. Ob tem ne moremo mimo vprašanja, katere so specifike, zaradi katerih so našteta delovna mesta izvzeta iz Sklepa. Tako se tudi v tem primeru ne moremo izogniti občutku, da imamo v naši državi prvo in drugokategorne delavce, tudi pri vprašanju primerne temperature delovnega okolja.   Ta pobuda bi tako lahko bila spodbuda, tudi za ostale službe javnega sektorja in navsezadnje za vse delodajalce v še večji skrbi za zaposlene, da bodo ti deleži primernih delovnih pogojev, ki jih navsezadnje določa črka zakona. Zaradi izjem pa Sklep dobiva močan okus diskriminacije, ob vsem, kar pa imamo zadnja leta slišati o delovnih razmerah, ki pritečejo vročini in ostalim okoliščinam, pa se ta bolj kot spodbuda zdi kot neslana šala. Še bolj kot Sklep sam se zdi neokusna obrazložitev, iz katere je moč razumeti, da se zaradi neustrezne oz. prekomerne temperature na hodnikih, stopniščih in dvigalih ter prepiha v pisarnah uvaja poletni delovni čas. Po drugi strani pa vsako leto poslušamo zgodbe, ki se ob pregretih dvigalih, stopniščih ter hodnikih zde veliko bolj zaskrbljujoče. Naj omenim vsakoletno poročanje o vročih bolnišničnih sobah, kjer temperature presegajo 30°C, pa o dotrajanih in neizoliranih prostorih policijskih postaj ter drugih objektov, kjer zaposleni v javnem in zasebnem sektorju delajo v razmerah, kjer bi morala država, ne samo po zakonu, temveč v občutku morale in etike, že zdavnaj ukrepati. Da ne govorimo o nedavnem poročanju medijev o razmerah v podjetju, kjer so delavke in delavci zaradi vročine in preobilice dela v proizvodnji omedlevali. Tako se zdi, da se lahko delu javne uprave – odvisno od dobre volje vodje – na podlagi sklepa v času poletne vročine s premakljivim delovnim časom omogoči boljše pogoje za delo, ostali pa….Ob tem se sprašujem kako se Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih uresničuje drugje, kjer so delovne razmere zaradi vročine in ostalih dejavnikov še toliko slabše. Še posebej tam, kjer delodajalci nimajo toliko posluha ali sredstev, da bi zaposlenim omogočili boljše delovne pogoje. Prav tako se poraja vprašanje o uresničevanju zakonskih določil o varnosti in primernosti delovnega okolja, ko imamo vsako poletje znova moč slišati o prevročih delovnih prostorih,  tako v javnem kot zaseben sektorju, in zakaj v teh primerih pristojne inšpekcijske službe ne ukrepajo. Zato na vas, spoštovani predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar naslavljam poslansko pobudo, da: se zagotovi primerno število pristojnih inšpekcijskih služb, ki bodo preverjale spoštovanje zakonsko določenih normativov za delovno okolje (v javnem in zasebnem sektorju) ter v primeru ugotovljenih kršitev ustrezno odreagirale, se pripravi sklep Vlade RS, ki bo vsem, ne samo izbranim javnim službam, omogočil čim boljše pogoje dela v poletnem času in v drugih okoliščinah, kjer se delovni pogoji poslabšajo, Vlada RS pripravi načrt prednostnih ukrepov za izboljšanje delovnih razmer tam, kjer so različni obremenjujoči dejavniki (vročina, mraz…), ki vplivajo na delovno okolje in delovni proces tistih, ki zaradi specifičnosti dela (večizmensko delo, fizično delo…) te dejavnike občutijo še v večji meri kot ostali.