Ob dnevu Civilne zaščite so v Celju pripravili regijsko slovesnost, na kateri so podelili letošnja priznanja najzaslužnejšim posameznikom. Med prejemniki sta bila tudi predstavnika MO Velenje Uroš Burič in Aleksander Osetič, ki sta prejela bronasti znak Civilne zaščite. Priznanje predstavlja pomembno potrditev dolgoletnega predanega dela na področju zaščite in reševanja ter poudarja ključno vlogo prostovoljstva, sodelovanja in medsebojne podpore pri pomoči ljudem v stiski. Osetič poudarja, da gasilstvo ni le poklic ali naloga, temveč način življenja. Kot pravi, so gasilci ena najštevilčnejših in najbolj aktivnih organizacij v sistemu zaščite in reševanja, pri čemer tesno sodelujejo tudi s civilno zaščito. Čeprav sam ni njen neposredni član, je njihovo delo vsakodnevno prepleteno, skupni cilj pa ostaja enak, pomagati ljudem, ko to najbolj potrebujejo. »Ključno je, da dobro sodelujemo, se razumemo, spodbujamo in podpiramo. Le tako smo lahko učinkoviti in pripravljeni na vsak izziv,« poudarja in dodaja, da so gasilci praktično ves čas v pripravljenosti, saj potrebe po njihovi pomoči nikoli ne pojenjajo. »Ljudje nas potrebujejo ves čas, mi se vedno odzovemo ter poskušamo narediti največ, kar je v naši moči.«

Kako sodelujete s civilno zaščito oziroma katere naloge povezujejo gasilstvo in civilno zaščito?

»Če pogledamo konkretno intervencije, smo gasilci neposredno vključeni v reševanje, sama narava dogodka pa pokaže, kaj vse je še potrebno. Vseh virov nimamo vedno na voljo, in tu pride do izraza vloga civilne zaščite, ki nas podpre z dodatnimi sredstvi in opremo. Ob večjih dogodkih, kot je bil na primer žledolom leta 2014, smo potrebovali ogromno mehanizacije, ki nam jo je zagotovila civilna zaščita. Pomagajo tudi z različno opremo, kot so folije, orodje in druge potrebščine, nenazadnje pa poskrbijo tudi za logistiko – hrano in pijačo na terenu. Civilna zaščita je za nas pomemben partner. Največ pomeni to, da v vsakem trenutku vemo, da se lahko zanesemo nanje. Ljudje, ki delujejo v civilni zaščiti na lokalni ravni, se resnično trudijo, zato se jim ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem.«

Kateri trenutki oziroma intervencije so vam najbolj ostali v spominu?

»Najbolj v spominu ostanejo največje intervencije. Ena takih je bil zagotovo požar v industrijskem objektu v Galvani. Bila je nedelja popoldne, vračal sem se iz Savinjske doline, ko smo zagledali gost dim – takrat smo se vsi zbrali in odšli na teren. To je bil res nepozaben dogodek. Potem so tu še žledolom, neurja in poplave. Lahko rečemo, da imamo v naši dolini srečo, saj so drugod razmere pogosto še hujše. Posebna izkušnja pa je bila tudi pomoč na Krasu ob požarih, kjer so mi v spominu najbolj ostali ljudje – stali so ob cestah, z napisi podpore, objemi in solzami v očeh. Ta hvaležnost ti da ogromno energije za naprej. Tudi pri nas doma ljudje cenijo naše delo. Ko jih obiščemo gasilci, nas ne zavračajo, ampak pomagajo po svojih najboljših močeh. In prav ta povezanost z ljudmi daje našemu delu še dodatno vrednost.«

Kako pomembno je pri vašem delu sodelovanje z lokalno skupnostjo? Si želite še česa?

...

Celoten intervju si preberite v današnjem Našem času.