Bo Šoštanj ključno vozlišče shranjevanja energije?

Zaprisega nove svetnice SDS Manje Lesnik
Naš čas

Območje Vile Široko prednostno za nadomestne gradnje, razpis REKS Ravne v pripravi – Svetniki so se seznanili z načrti HSE za razvoj energetskih hranilnikov

Šoštanj, 18. marca ‒ Na 30. redni seji Občinskega sveta Občine Šoštanj so svetniki uvodoma prisluhnili zaprisegi nove svetnice SDS Manje Lesnik, ki je mandat prevzela po odstopu Franca Rosca. Funkcijo bo opravljala do lokalnih volitev novembra letos. Sprejeli so tudi višjo vrednost projekta prenove REKS Ravne, s katerim se občina prijavlja na razpis ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Ob uspešni prijavi bi še letos prenovili športni pod in del zunanjih površin ter izvedli druge posodobitve objekta. S spremembo sklepa o OPPN za območje Vile Široko so svetniki določili, da je območje prednostno namenjeno gradnji nadomestitvenih objektov. Župan Boris Goličnik je pojasnil, da so s spremembo sklepa območje Vile Široko prednostno namenili gradnji nadomestitvenih objektov, v primeru nezasedenosti pa bo možna tudi prodaja parcel na prostem trgu. Ob tem je povedal, da se je na prvo namero prijavilo 18 upravičencev, ki so vsi dobili želene lokacije in že podpisali pogodbe, postopek pa zdaj poteka naprej. »Preostale parcele bodo namenjene predvsem popoplavnim upravičencem, v naslednji fazi pa se bodo lahko prijavili tudi ostali, med njimi tudi občani drugih občin,« je pojasnil župan. Kot je dodal, je cilj, da čim več ljudi čimprej pride do možnosti za ureditev novega doma.

Podpora imenovanju direktorja Knjižnice Velenje

Dragu Martinšku so svetniki podali pozitivno mnenje k imenovanju za direktorja Knjižnice Velenje. Župan je ob tem dosedanjemu direktorju izrazil podporo in poudaril, da podpira njegovo delo in da mu zaupa. 

HSE načrtuje gradnjo baterijskih hranilnikov

So se pa svetniki seznanili z Elaboratom prostorske ureditve za umestitev sistema baterijskih hranilnikov HSE SAŠA, ki je v skladu s 24. členom Zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga objavljen na spletni strani ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Kot je pojasnil izvršni direktor HSE za investicije Miha Pečovnik, gre za enega večjih razvojnih projektov skupine HSE, ki predvideva izgradnjo baterijskih hranilnikov skupne moči približno 200 megavatov (MW) in kapacitete 400 megavatnih ur (MWh) na območju Termoelektrarne Šoštanj. »Projekt predstavlja prvega v nizu potencialno dveh podobnih projektov na isti lokaciji ter del širšega investicijskega načrta HSE na področju shranjevanja energije.« Skupina HSE v Sloveniji načrtuje sedem projektov baterijskih hranilnikov s skupno močjo okoli 600 MW in kapaciteto približno 1.200 MWh. »Ti bodo umeščeni pretežno ob obstoječe proizvodne objekte, med drugim v Šoštanju, na območja Dravskih in Soških elektrarn ter na lokaciji nekdanje Termoelektrarne Trbovlje.«
Pečovnik je ob tem pojasnil, da je investitor projekta družba HSE, HSE SAŠA, pa je bila ustanovljena z namenom nadaljnjega razvoja dejavnosti na lokaciji TEŠ. Družba je trenutno lastnica zemljišč, v prihodnje pa načrtujejo njeno kadrovsko in finančno okrepitev, da bo lahko upravljala in vzdrževala nove energetske objekte. Ob tem je poudaril, da projekt pomeni pomembno dolgoročno priložnost za ohranitev energetskega znanja in kadrov na lokaciji Šoštanja. V okviru načrtovane izgradnje sistema baterijskih hranilnikov na območju Termoelektrarne Šoštanj v skupini HSE poudarjajo, da bo del razvoja projekta temeljil na obstoječem znanju in kadrih.

Postopno prezaposlovanje delavcev in ohranjanje delovnih mest

Po pojasnilih HSE se v prvi fazi projekta pričakuje postopno prezaposlovanje zaposlenih iz TEŠ v družbi HSE SAŠA, saj bodo njihove kompetence ključne pri upravljanju in obratovanju novih sistemov za zagotavljanje prožnosti elektroenergetskega omrežja. Kot navaja Pečovnik, gre za razvojno fazo projekta, v kateri so že identificirali najbolj primerno lokacijo na severnem delu območja TEŠ, ob upoštevanju obstoječe infrastrukture, priključnih zmogljivosti in dostopa do omrežja. Poleg te lokacije v HSE resno preučujejo tudi možnost druge faze, ki bi lahko potekala na območju, na katerem trenutno stoji hladilni stolp bloka 4 v TEŠ. Baterijski hranilniki imajo predvideno življenjsko dobo približno 25 let. Kam nato z njimi? »Po izteku te dobe je po navedbah investitorja obveznost dobavitelja opreme, da zagotovi reciklažo baterijskih celic.« Na vprašanje, ali bodo energijo iz morebitne PSE Družmirje shranjevali na teh lokacijah, je Pečovnik dejal, da ne bodo ločeno obravnavali posameznih proizvodnih virov, temveč bodo energijo shranjevali in uporabljali glede na potrebe sistema (sonce, oblaki, cena in pomanjkanje energije), tako iz obstoječih proizvodnih enot kot tudi v prihodnje iz morebitnih novih virov, kjer bo to smiselno.