V času negotovih varnostnih razmer v Evropi in svetu se tudi v Sloveniji znova odpira vprašanje pripravljenosti zaklonišč za zaščito prebivalstva. Po desetletjih, ko se o njih skoraj ni govorilo, se mnogi sprašujejo, kje je najbližje zaklonišče in ali bi bilo v primeru nevarnosti sploh uporabno.
Večina zaklonišč po državi ni primernih za uporabo
Podatki državnega pregleda zaklonišč kažejo, da stanje v Sloveniji ni najbolj spodbudno. Inšpektorji Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so med januarjem in aprilom lani pregledali 2.535 zaklonišč. Le 245 jih ima potrdilo o primernosti za uporabo, več kot polovica potrdila nima, skoraj 40 odstotkov pa jih je ocenjenih kot neprimernih za zaklanjanje. Čeprav za posamezne občine podrobnejši podatki niso javno objavljeni, so nam na Mestni občini Velenje predstavili stanje zaklonišč na območju mesta.
Zaklonišča v Velenju za skoraj 9.000 ljudi, a vsa niso pripravljena
Na območju Mestne občine Velenje je evidentiranih skupno 45 zaklonišč in zaklonilnikov. Le štiri so v lasti občine, preostala pa so večinoma v lasti stanovanjskih skupnosti oziroma etažnih lastnikov ter nekaterih gospodarskih družb. Evidenco zaklonišč vodi občina skladno z zakonodajo in podatki Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Prav lastništvo pa je eden ključnih razlogov, da stanje zaklonišč ni enotno. »Vsa zaklonišča, ki so v lasti Mestne občine Velenje, so izpravna in imajo ustrezna potrdila o primernosti,« pojasnjujejo na občini. Za ta zaklonišča so opravljeni tudi redni kontrolni pregledi, kot jih določa zakonodaja. Drugače je pri zakloniščih v večstanovanjskih stavbah.
Številna zaklonišča danes služijo kot kleti
Velik del zaklonišč v blokih je dvonamenskih. To pomeni, da so bila zgrajena kot zaklonišča, a se danes uporabljajo kot kletni prostori. V primeru potrebe po zaklanjanju prebivalcev bi bilo treba odstraniti kletne predelne stene ter prostor prilagoditi njegovi prvotni namembnosti. Koliko časa bi to trajalo in v kolikšni meri so ti prostori dejansko pripravljeni na uporabo, je odvisno od posameznega objekta. Za vzdrževanje takšnih zaklonišč so odgovorni lastniki oziroma etažni lastniki, nadzor nad izvajanjem predpisov pa izvaja Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Po veljavni zakonodaji je treba kontrolne preglede opraviti vsakih deset let. Na Mestni občini Velenje poudarjajo, da upravnike večstanovanjskih stavb že vrsto let opozarjajo na njihove obveznosti v zvezi z vzdrževanjem zaklonišč.
Teoretična kapaciteta je skoraj 9.000 ljudi
Po uradnih evidencah lahko zaklonišča in zaklonilniki na območju Mestne občine Velenje sprejmejo 8.820 ljudi. Gre za projektno oziroma normativno kapaciteto, ki temelji na podatkih iz časa gradnje. Dejanska razpoložljivost mest bi bila v praksi odvisna od pripravljenosti posameznih objektov in časa, potrebnega za njihovo ponovno vzpostavitev v zaščitno funkcijo. Ob tem na občini poudarjajo, da zaščita prebivalstva ne temelji izključno na klasičnih zakloniščih. Če pride do nevarnosti, lahko določeno stopnjo zaščite nudijo tudi kletni prostori ali drugi utrjeni objekti.
Kako bi bili prebivalci obveščeni
Če bi prišlo do neposredne nevarnosti, bi bili prebivalci obveščeni z več sistemi. Osnovni sistem javnega alarmiranja predstavljajo sirene, ki se uporabljajo za opozarjanje ob izrednih dogodkih. Poleg tega bi obveščanje potekalo tudi po medijih, digitalnih kanalih in sistemu SMS-obveščanja, s katerim upravlja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Občina bi dodatno aktivirala svoje komunikacijske poti, kot so spletna stran, družbena omrežja in lokalni mediji.
Tuneli niso namenjeni zaklanjanju
Ob vprašanju, ali bi lahko v primeru zračnega napada kot zaklonišča služili tudi drugi objekti, na primer tunela Šalek ali Konovo, na občini pojasnjujejo, da ti objekti za tak namen niso projektirani.
Res je, da lahko podzemna lega in debelina betonske konstrukcije nudita določeno zaščito pred razbitinami ali delom udarnega vala, vendar tuneli nimajo sistemov filtriranega prezračevanja, ki bi ščitili pred kemičnimi ali drugimi nevarnimi snovmi. Prav tako niso načrtovani za množično zadrževanje ljudi ali varno evakuacijo.
Kaj pa, če …
Panika vsekakor ni potrebna. Kljub temu, da se varnostne razmere v svetu spreminjajo, živimo na precej varnem delu planeta. A nekaj, kar se danes zdi neverjetno, lahko jutri postane realnost, zato je dobro, da smo pripravljeni. V vsakem primeru pa velja, da v izrednih razmerah delujemo mirno in premišljeno ter upoštevamo navodila ustreznih služb. Vse drugo predstavlja nevarnost tako za nas kot za naše soobčane.
