Vsako leto je v Sloveniji pogrešanih nekaj sto oseb – od otrok in mladoletnikov do odraslih in starejših. Po zadnjih javno dostopnih podatkih policija trenutno vodi evidenco približno 259 oseb, ki ostajajo pogrešane, dokler niso najdene žive ali mrtve. Nenadno in nepojasnjeno izginotje bližnjega predstavlja za družino, prijatelje in širšo okolico izjemno stresno ter čustveno intenzivno situacijo, zato policija ob tem poudarja predvsem pomen hitrega in premišljenega ukrepanja.
Hitro ukrepanje lahko reši življenje
Ob prijavi pogrešanja je ključno, da svojci ali druge osebe čim prej obvestijo policijo. Ne drži namreč, da je treba pred prijavo čakati 24 ali celo 48 ur – tak rok nikoli ni obstajal. Policija se na vsako prijavo nemudoma odzove in začne izvajati ukrepe za izsleditev pogrešane osebe, saj je čas odločilen dejavnik uspešnosti iskanja. Statistični podatki kažejo, da v več kot polovici primerov pogrešane osebe najdejo že v nekaj urah, v desetih urah več kot 70 odstotkov, v enem dnevu pa več kot 80 odstotkov vseh pogrešanih. Vzroki za izginotje so različni. Med pogrešanimi so lahko mladoletniki, ki pobegnejo od doma ali iz vzgojno-varstvenih ustanov, starejše osebe z demenco ali drugimi zdravstvenimi težavami, pa tudi posamezniki, ki se izgubijo v naravi ali nenadoma zapustijo svoje bivanjsko oziroma delovno okolje. V nekaterih primerih obstaja tudi sum, da je izginotje povezano s kaznivim dejanjem, čeprav so takšni primeri redki.
V iskanje vključene različne službe
Iskanje pogrešanih oseb pogosto zahteva obsežno sodelovanje različnih služb. Poleg policistov in kriminalistov se v zahtevnejših primerih vključijo tudi vodniki službenih psov, gorska enota policije, posebne policijske enote ter pripadniki sil za zaščito in reševanje, kot so gasilci, gorski reševalci in civilna zaščita. Pri iskanju si pomagajo tudi s sodobno tehnično opremo, kot so droni, termovizijske kamere in policijski helikopterji.
Če posameznika najdejo, to še ne pomeni, da o tem obvestijo svojce
Tudi v primeru, ko policija pogrešano osebo najde, ni nujno, da so o tem obveščeni njeni svojci. Če najdena polnoletna oseba ne želi, da bi policija o njeni najdbi obvestila družino ali bližnje, ima prednost njena volja. Na ministrstvu za notranje zadeve pojasnjujejo, da zakonodaja v primeru pogrešane polnoletne osebe narekuje spoštovanje njene zasebnosti, zato lahko policija svojcem posreduje le tiste informacije, s katerimi ta soglaša. Izjema so mladoletne osebe – v teh primerih policija o najdbi nemudoma obvesti starše oziroma skrbnike, tudi brez privolitve pogrešanega. Policija ob tem poudarja tudi pomen sodelovanja javnosti. Če okoliščine to dopuščajo, lahko za pomoč pri iskanju zaprosi širšo javnost in v medijih ali na spletu objavi fotografijo ter osnovne podatke o pogrešani osebi. Prav vsaka informacija, četudi se zdi nepomembna, lahko pomembno prispeva k uspešni najdbi.
Na območju Šaleške, Koroške in Savinjske lani pogrešanih 28 ljudi
Po podatkih, ki jih je posredovala policija, natančneje Policijska uprava Celje, in njena predstavnica za odnose z javnostmi Milena Trbulin, je bilo na območju Šaleške, Koroške in Savinjske regije v letu 2025 prijavljenih skupno 28 pogrešanih oseb, pri čemer so bili vsi primeri uspešno razrešeni. Največ pogrešanih je bilo v drugem in tretjem četrtletju leta, ko so prevladovali primeri mladoletnih oseb, kar sovpada z obdobjem večje mobilnosti in aktivnosti na prostem. Proti koncu leta se je povečal delež pogrešanih polnoletnih oseb. Tudi v letu 2026 sta bili do zdaj prijavljeni dve pogrešani osebi, obe polnoletni, ki sta bili kasneje najdeni.
