Naraščajoče varnostne grožnje so v evropskih državah spodbudile razmislek o obrambi pred apetiti drugih držav. Nekaj držav je uvedlo ali pa razmišlja o uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, ki smo ga pri nas opustili leta 2003. Je napočil čas, da ga znova uvedemo?
Kdo bi danes branil domovino
Za obrambne namene države pri nas skrbi Slovenska vojska, ki deluje kot profesionalna sila, vključuje pa poklicne vojake, prostovoljce in pogodbeno rezervno sestavo. Pravna ureditev vojaške dolžnosti sicer v zakonodaji še obstaja, a je določbe o sistematičnem vpoklicu posameznikov suspendiral mirnodobski sistem brez naborništva.
Bojna sposobnost Slovenske vojske temelji na profesionalnih strukturah, vrsti specializiranih enot in usposobljenem kadru. V zadnjih letih je poudarek na tehnološko opremljenih silah, usposabljanju specialistov in rezervi, ki je pripravljena na sodobne grožnje, ne le na klasičnem oboroženem boju. Kadrovska situacija ni idealna, a vojska kljub temu vzdržuje operativni potencial.
Zakaj je Slovenija ukinila naborništvo?
Slovenija se je obveznemu služenju vojaškega roka odpovedala na prelomu tisočletja, ko je prešla na profesionalno vojsko. Razlogi za ukinitev so bili predvsem pomanjkanje interesa mladih in veliko število ugovorov vesti v tistem času, kar je sistem skoraj paraliziralo. Vojske drugih držav so se modernizirale in pričele z usposabljanjem profesionalcev, prav profesionalne vojske pa naj bi bile bolj učinkovite in prilagodljive sodobnim varnostnim izzivom.
Hrvaška vrača obvezno služenje vojaškega roka
Na sosednjem Hrvaškem je parlament oktobra lani potrdil zakon, s katerim po 17 letih znova uvaja obvezno služenje vojaškega roka. Ta se bo začel izvajati leta 2026, prve pozive pa bodo poslali mladim moškim, rojenim leta 2007, ki bodo opravljali dvomesečno osnovno vojaško usposabljanje v vojašnicah.
Hrvaški obrambni minister je pojasnil, da želijo s ponovno uvedbo doseči, da bi mladi pridobili temeljne krizne in obrambne veščine, ki jih prejšnjih 17 generacij ni bilo deležno, ter okrepiti kolektivno varnost. Glavni razlogi za vrnitev naborništva na Hrvaškem so povezani s spremenjenimi varnostnimi okoliščinami v Evropi, vključno s konfliktom v Ukrajini in strahovi pred potencialnimi grožnjami ter željo okrepiti narodni obrambni sistem in pripravljenost državljanov.
Kdo je vojaški obveznik v Sloveniji in kako bi deloval poziv
Čeprav naborništva ni, slovenska zakonodaja še vedno pozna pojem vojaškega obveznika. V Sloveniji je vojaški obveznik po zakonodaji oseba, ki je obvezana izpolnjevati določene dolžnosti v okviru vojaške obrambe države, če bi bil vpoklic v vojsko ponovno uveden. Tega v mirnem času ni, a pravna definicija obveznika ostaja zapisana v Zakonu o vojaški dolžnosti.
Pogoj za vojaškega obveznika je, da je državljan Republike Slovenije, ki je vpisan v vojaško evidenco in je zdravstveno sposoben za vojaško službo oziroma rezervno služenje. V praksi to pomeni, da polnoletni moški državljani Slovenije, ki dopolnijo 18 let, pristanejo v vojaški evidenci, v kateri so evidentirani kot potencialni vojaški obvezniki. V mirnem času tak vpis ne prinaša neposrednih obveznosti služenja, zato danes nominirani posamezniki v miru niso vpoklicani v vojsko. Starostna meja trajanja vojaške dolžnosti je 50, za vojaške častnike in podčastnike pa 60 let. Po dopolnjeni zgornji starosti posameznik ni več vojaški obveznik in ne more biti vpoklican niti v izrednih razmerah.
Prihodnost slovenske vojske
Slovenska vojska ostaja stabilna profesionalna sila, ki je sposobna izpolnjevati svoje naloge v okviru NATA in lastne obrambe, v primeru intenzivnejših varnostnih kriz pa bi morala okrepiti rezervne strukture, usposabljanje in mehanizme za hitro mobilizacijo, kar pa ne zahteva nujno naborništva, ampak boljši sistem prostovoljnega rezervnega usposabljanja.
