Zakon o prestrukturiranju Šaleške doline predstavlja enega ključnih dokumentov za regijo, ki jo že desetletja zaznamujeta premogovništvo in energetika. Zapiranje Premogovnika Velenje in postopno opuščanje rabe premoga pomenita globok gospodarski in socialni rez. Država se je na ta izziv odzvala z zakonskim okvirjem, ki predvideva finančne spodbude, razvojne projekte ter podporo ustvarjanju novih delovnih mest.
Na ravni načel je zakon nujen. Prehod iz energetsko enoznačno usmerjen regije v raznoliko gospodarstvo ni mogoč brez sistemske podpore. Vprašanje pa ostaja, ali bo predvideni mehanizem dovolj usklajen, hiter in razvojno usmerjen, da bo dejansko ustvaril novo gospodarsko identiteto doline. Župan MO Velenje Peter Dermol sprejetje zakona ocenjuje kot pomemben korak: »Sprejetje zakona o razvojnem prestrukturiranju SAŠA premogovne regije pozdravljam kot pomemben korak za prihodnost naše regije ter za zaščito zaposlenih v Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj. Zakon predstavlja osnovo in temelj za prestrukturiranje regije v skladu z načeli pravičnega prehoda, hkrati pa omogoča, da bomo v MO Velenje izkoristili vse možnosti, ki smo jih v zadnjih letih usklajevali na lokalni, državni in evropski ravni. Pričakujemo, da bo t. i. interventni zakon o zagotavljanju toplote v Šaleški dolini ustrezno dopolnjen tudi za obdobje po aprilu 2027 ter da bo zagotovil stabilen prehod regije v trajnostno in gospodarsko močno prihodnost.«
Razvojne ambicije in realnost trga
Zakon torej napoveduje vlaganja v projekte z višjo dodano vrednostjo, spodbujanje podjetništva ter podporo zelenemu in tehnološkemu prehodu. Poseben poudarek je na ohranjanju zaposlenosti in privabljanju investicij. Toda razvojne ambicije se bodo morale soočiti z realnostjo trga. Nova delovna mesta v visokotehnoloških dejavnostih zahtevajo specifična znanja, ki jih ni mogoče ustvariti čez noč.
Obstaja tveganje neskladja med strukturo obstoječe delovne sile in potrebami novih panog. Če prekvalifikacije ne bodo pravočasne in učinkovite, se lahko brezposelnost v prehodnem obdobju poveča, socialna negotovost pa poglobi.
Nevarnost razpršitve sredstev
Ena večjih nevarnosti zakona je možnost razpršitve sredstev v številne manjše projekte brez jasne skupne strategije. Brez natančno opredeljenih prioritet in merljivih ciljev lahko sredstva postanejo predvsem orodje za blaženje posledic zapiranja premoga, ne pa za dejanski razvojni preboj. Natančne cilje in kazalnike bo sicer določil šele Program razvojnega prestrukturiranja SAŠA premogovne regije. Prestrukturiranje zahteva osredotočenost: določitev nosilnih panog, dolgoročno industrijsko politiko in usklajenost med državo, lokalno skupnostjo in gospodarstvom. Če bo prevladal pristop kratkoročnega reševanja socialnih vprašanj, bo strateški moment izgubljen.
Administrativni in časovni pritisk
Dodatno tveganje predstavlja časovna dimenzija. Energetski prehod poteka hitro, postopki umeščanja projektov v prostor, pridobivanja dovoljenj in črpanja sredstev pa so pogosto dolgotrajni. Če se bo izvajanje zakona zapletlo v administrativne ovire, lahko pride do razvojnega prostega teka – obdobja, ko se stara dejavnost že umika, nova pa še ni vzpostavljena.
Ključ bo v izvedbi in nadzoru
Zakon sam po sebi ne zagotavlja uspeha, kot smo zapisali že pri Zakonu o zapiranju Premogovnika Velenje. Odločilni bodo kakovost projektov, preglednost odločanja ter dosleden nadzor nad porabo javnih sredstev. Šaleška dolina ima infrastrukturne prednosti, industrijsko znanje in geografski položaj, ki lahko predstavljajo temelj nove razvojne zgodbe.
Prestrukturiranje pa presega en mandat in zahteva dolgoročno politično stabilnost ter jasno vizijo. Če bo zakon ostal predvsem socialni korektiv brez razvojnega preboja, bo priložnost le delno izkoriščena. Šaleška dolina stoji pred zahtevno preobrazbo. Zakon odpira vrata, a uspeh bo odvisen od tega, kako premišljeno in odgovorno bodo ta vrata prestopljena.
