Ljubljana, 29. januarja – V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je bila v organizaciji Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije organizirana okrogla miza z naslovom »Rušenje spomenikov in pohod na spremembo zgodovine«. Posebna pozornost je bila namenjena tudi vprašanju vandalizma in drugih posegov v spominska obeležja ter njihovemu odsevu v javnem diskurzu.

Razprava o rušenju spomenikov in izzivih zgodovinskega spomina

Pogovor je vodila nekdanja ministrica za obrambo in podpredsednica zveze dr. Ljubica Jelušič. V pogovoru so sodelovali predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij ter profesorji zgodovine in kulturne antropologije. Vrsto let že potekajo popisi in vzpostavljane registrov spomenikov ter spominskih obeležij, posvečenih obdobju NOB. V Sloveniji jih imamo do sedaj registriranih okoli 9.500. Podpredsednica Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije in predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Velenje Andreja Katič je izpostavila le nekatere teme, ki so jih poudarili sogovorniki. Vsi prispevki bodo v obširnejši obliki objavljeni v posebnem zborniku. »Predsednik Zveze ZB NOB Slovenije Marijan Križman je povedal, da je okrogla miza tudi odgovor na vse pretekle dogodke rušenja oz. uničevanja spomenikov, ki jih je vse več. Združenja so posredovala slikovni material poškodovanih oz. uničenih spomenikov. Izpostavil je, da zveza pozdravlja vsa prizadevanja, ki spoštujejo zgodovino v vsej njeni celovitosti in raznovrstnosti, ter zavrača vsakršne manipulacije in zlorabe zgodovine.
S preteklostjo se moramo sprijazniti in jo sprejeti takšno, kakršna je bila – v dobrem in slabem – ter ne dovoliti, da bi obremenjevala sedanjost in skupno delovanje za prihodnost.«

Spomin na NOB med vandalizmom in političnimi pritiski

Predsednik Zveze antifašističnih borcev in antifašistov Hrvaške Franjo Habulin je podrobneje predstavil pravzaprav žalostne podatke o uničevanju spomenikov pri naših sosedih, razraščanju ter promociji ustaštva ter izrazil skrb za prihodnost. Podrobno je stanje v sosednji Avstriji orisal tudi Nikolaj Orashe, predsednik Zveze koroških partizanov. Izpostavil je, da spomeniki niso nikoli nevtralni, so odraz časa, ki so mu namenjeni. Predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, upokojeni generalmajor Ladislav Lipič, je orisal dogodke osamosvojitvene vojne in opozoril na poskuse spreminjanja tudi tega dela zgodovine našega naroda. Opozoril je, da ljudje vse te poskuse revizije zgodovine vidijo, nočejo pa o tem vedeti. Predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever dr. Tomaž Čas je izpostavil, da ima rušenje in poškodovanje spomenikov, preimenovanje ulic in podobno namen – gre za pisanje nove zgodovine, ker si nekateri želijo, da bi se spomeniki postavili njim. Izpostavil je tudi nesprejemljivo obglavljenje kulturnega spomenika Maršala Tita v Velenju. »Opravičila sem župana MO Velenje Petra Dermola, ki je bil vabljen na okroglo mizo in ki meni, da so napadi na spomenike nedopusten poseg v kulturno dediščino in skupni zgodovinski spomin. Taka dejanja razume kot poskus poglabljanja družbenih razdorov in umetnega ustvarjanja napetosti, ki ne prispeva k razvoju skupnosti. Velenje zavrača politizacijo zgodovine in vztraja pri spoštovanju pravne države, dialogu in sobivanju,« pravi Katič.

Andreja Katič orisala dogodke v Velenju

Spomenik Maršala Tita je kulturni spomenik priznanega akademskega kiparja Avgustinčiča. »To je bilo dejanje, ki je bilo storjeno na skrivaj, ponoči, z uporabo ukradenih hrvaških registrskih tablic. Občina je vložila kazensko ovadbo zaradi dveh kaznivih dejanj ‒ poškodovanja stvari posebnega kulturnega pomena ter kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Zadnjo besedo bo imelo sodišče. Za obnovo spomenika je morala občina pridobiti Kulturno varstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Poškodovanje ali uničenje kulturne dediščine ali drugih spomenikov ter spominskih obeležij je prekršek ali kaznivo dejanje! Glede na okoliščine primera gre po 219. členu Kazenskega zakonika za kazniva dejanja poškodovanja, odstranitve ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote,« sklene Katič.