Zakon o dodatnih interventnih (nujnih) ukrepih na področju zdravstvene dejavnosti, ki ga je konec prejšnjega leta sprejel državni zbor, prinaša tudi novosti pri urejanju bolniških odsotnosti. Ta posegajo tako v način odrejanja bolniške kot v nadzor nad njenim potekom ter sankcije ob morebitnih kršitvah. Glavni cilj novih pravil je zmanjšanje zlorab bolniških odsotnosti, večja preglednost in jasna pravila za vse udeležene – zavarovance, delodajalce in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Vzpostavljena je jasna pravna podlaga za nadzor in sankcioniranje kršitev. Zakon naj bi prinesel uporabo sistema bolniških odsotnosti v skladu z namenom – za okrevanje in varovanje zdravja, ne pa za delo ali druge nedovoljene dejavnosti.
Obvezen režim gibanja med bolniško odsotnostjo
Ena ključnih novosti je obvezna določitev režima gibanja ob odprtju bolniške odsotnosti. Po novem mora osebni zdravnik ob začetku bolniške jasno in pisno opredeliti, kako in kje se zavarovanec med bolniško sme gibati. To lahko pomeni strogi počitek doma, dovoljene kratke sprehode ali odhode v določenih časovnih intervalih, lahko pa tudi omejitve zapuščanja domačega naslova, vključno s prepovedjo odhodov v tujino. Pomembno je poudariti, da delodajalec po novem ne dobi vpogleda v zdravstveno stanje ali diagnozo zaposlenega. Seznanjen je izključno z režimom gibanja, kot ga določi zdravnik, in nič več.
Bolj urejen nadzor nad bolniškimi odsotnostmi
Zakon prinaša tudi bolj sistematičen nadzor nad spoštovanjem navodil med bolniško odsotnostjo. ZZZS lahko pooblasti tako imenovane laične nadzornike, ki preverjajo, ali zavarovanec spoštuje predpisani režim gibanja. Ti nadzorniki lahko obiščejo zavarovanca na naslovu, na katerem bi se moral nahajati, preverijo njegovo prisotnost, opravijo kratek pogovor in o tem sestavijo zapisnik. Pri tem nimajo vpogleda v zdravstveno dokumentacijo ali diagnozo – nadzor se nanaša izključno na spoštovanje režima gibanja. Nadzor lahko odredi ZZZS sam, osebni zdravnik, delodajalec (če obstajajo utemeljeni razlogi) ali drug upravičen predlagatelj.
Kaj se v praksi najbolj spreminja?
V primerjavi s prejšnjo ureditvijo je zdaj režim gibanja vedno obvezno določen in zapisan. Nadzor je formaliziran, z laičnimi nadzorniki in zapisniki. Sankcije so bistveno strožje, z možnostjo odvzema nadomestila za daljše obdobje. Potovanja v tujino so močno omejena, delodajalec pa ima jasen, a omejen vpogled – vidi lahko režim gibanja, ne pa zdravstvenih podatkov.
Strožje sankcije ob kršitvah
Če zavarovanec ne upošteva režima gibanja, ki ga je določil zdravnik – na primer ni doma, ko bi moral biti, krši časovne omejitve ali med bolniško opravlja pridobitno delo – lahko ZZZS to šteje kot kršitev. Posledice so po novem bistveno strožje kot doslej. V primeru hujših kršitev, zlasti opravljanja dela med bolniško odsotnostjo, lahko zavarovanec izgubi nadomestilo plače za tekoči mesec in še za dodatni mesec. Prej je bila praksa praviloma omejena na odvzem nadomestila za posamezen dan.
Potovanja in odhodi v tujino
Do zdaj je osebni zdravnik lahko dovolil potovanje ali začasen odhod iz kraja bivanja med bolniško odsotnostjo. Po novem to ni več mogoče. Takšno dovoljenje lahko izda izključno zdravnik ZZZS, in še to le v izjemnih primerih.
Kaj lahko vidi delodajalec – in česa ne?
Delodajalec ima po novem pravico do vpogleda v dokumentacijo o režimu gibanja, ki jo določi zdravnik. To mu omogoča preverjanje, ali zaposleni spoštuje predpisana pravila. Hkrati zakon jasno varuje zasebnost zavarovanca: delodajalec nima in ne more imeti dostopa do diagnoze ali drugih zdravstvenih podatkov.
⏹
