31. januar – dan brez cigarete: Brez kajenja za več življenja

Slika je simbolična
Naš čas

V Sloveniji kadi vsak peti prebivalec, kajenje pa povzroči skoraj vsako šesto smrt – Mladostniki vse pogosteje posegajo po elektronskih cigaretah in nikotinskih vrečkah

Dan brez cigarete je namenjen ozaveščanju o škodljivosti kajenja ter spodbudi k opuščanju vseh oblik rabe tobačnih in nikotinskih izdelkov. Ne gre le za klasične cigarete, temveč tudi za elektronske, ogrevane tobačne izdelke, brezdimni tobak (snus, fuge, tobak za oralno uporabo) in nikotinske vrečke, katerih uporaba je še posebej razširjena med mladimi. Strokovnjaki opozarjajo, da je opustitev kajenja koristna v vsakem življenjskem obdobju, saj se pozitivni učinki na zdravje začnejo kazati že v prvih urah po zadnji pokajeni cigareti.

Nikotin – zasvojljiv za mlade, nevaren za vse

Nikotin je snov, ki zelo hitro povzroča zasvojenost, še posebej nevaren pa je za razvoj mladih možganov. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da po novih nikotinskih izdelkih vse pogosteje posegajo mladostniki in mladi odrasli, kar je zelo zaskrbljujoče. Nikotin, ne glede na to, ali izvira iz tobaka ali drugih izdelkov, negativno vpliva na vse organske sisteme v telesu. Mlajši ko je posameznik ob začetku uporabe, močnejša je zasvojenost. Posebej problematično je, da se elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki in nikotinske vrečke pogosto predstavljajo kot manj škodljiva alternativa ali celo pomoč pri opuščanju kajenja, kar ne drži. Gre predvsem za izdelke, ki vzdržujejo nikotinsko zasvojenost in pogosto vodijo v prekomeren vnos nikotina.

Tobak ni škodljiv samo za kadilce

Raba tobaka ostaja vodilni preprečljivi vzrok prezgodnjih smrti v Sloveniji. Kajenje povzroča številne kronične nenalezljive bolezni, bolezni srca in ožilja, pljučne bolezni ter različne oblike raka. Vsaka sedma smrt med 30. in 44. letom ter vsaka tretja med 45. in 59. letom starosti je povezana s kajenjem.
Škodljivost tobaka ne prizadene le kadilcev, temveč tudi nekadilce, ki so dolgotrajno izpostavljeni tobačnemu dimu, ter še nerojene otroke, če kadi nosečnica. Posledice se odražajo tudi v visokih stroških zdravstvenega sistema in širših družbenih bremenih.

Višje trošarine, omejevanje oglaševanja, nadzor nad prodajo

Slovenija s strategijo Za Slovenijo brez tobaka 2022–2030 sledi cilju zmanjševanja rabe tobaka in nikotinskih izdelkov ter zaščite mladih pred zasvojenostjo. Med ključnimi ukrepi so višje trošarine, omejevanje oglaševanja, nadzor nad prodajo in ozaveščevalne kampanje. Dan brez cigarete tako ni le simboličen datum, temveč priložnost za spremembo – za boljše zdravje, več energije in daljše življenje. Vsaka neprižgana cigareta je korak v pravo smer.