Smo sredi kurilne sezone – časa, ko v domovih znova zaživijo peči, kamini in kotli najrazličnejših vrst, moči in energentov. Prav v tem obdobju gasilci vsako leto zabeležijo tudi največ dimniških požarov, ki sodijo med najpogostejše vzroke za požare v stanovanjskih hišah. V Sloveniji jih je povprečno okoli 500 na leto, največ med septembrom in majem, ko so kurilne naprave v polnem pogonu. So izjemno nevarni, pogosto zelo dramatični, njihove posledice pa so lahko katastrofalne – od poškodovanih ostrešij in uničenih dimnikov do popolnega uničenja doma in tudi smrti. Kljub napredku tehnike, zakonodaje in preventive jih žal še vedno ni malo, kar kaže, da sta redna skrb in odgovorno ravnanje lastnikov objektov ključnega pomena.
Zakaj sploh pride do dimniškega požara?
Nastanejo zaradi vžiga sajastih oblog v dimniku. Gre lahko za prašne saje, smolnate saje (t. i. kreozot) ali kombinacijo saj. Posebej nevarne so smolnate saje, ki nastajajo pri nepravilnem kurjenju, predvsem z vlažnim ali lepljenim lesom, kurjenju odpadkov ter ob uporabi tehnično neustreznih ali slabo vzdrževanih peči. Ko se v neočiščenem dimniku ob močnejšem kurjenju temperatura dimnih plinov močno poviša, se saje vnamejo. Nastane dimniški požar, ki se kaže z bobnenjem v dimniku, gostim temnim dimom ter izmetavanjem žarečih delcev več metrov visoko nad dimnikom. Temperature v notranjosti dimnika lahko presežejo 1.000 stopinj, kar pomeni izjemno nevarnost za bližnje lesene konstrukcije, ostrešje in strešno kritino. Statistika Uprave RS za zaščito in reševanje kaže, da se še vedno preveč dimniških požarov razširi na celoten objekt, kar povzroči obsežno materialno škodo.
»Dimniški požar najprej opazijo sosedje – ko iz dimnika ne prihaja le dim, ampak tudi plameni. Stanovalci pa ga prepoznajo po pokanju, tuljenju v dimniku in vdoru dima v prostor,« razloži predsednik gasilske zveze Šaleške doline Boris Lambizer.
Vloga dimnikarske službe: več kot le čiščenje
Dimnikarska služba ima pri preprečevanju dimniških požarov ključno vlogo. Njene korenine segajo že v srednji vek, ko so oblasti zaradi pogostih katastrofalnih požarov uvedle obvezno redno čiščenje dimnikov. Danes so njene naloge bistveno širše: poleg požarne varnosti vključujejo še varovanje zdravja uporabnikov pred zastrupitvijo z dimnimi plini, energetsko učinkovitost ter varstvo okolja. Med najpomembnejše preventivne dejavnosti sodijo: redno čiščenje in pregledovanje dimnikov in kurilnih naprav, opozarjanje na nepravilnosti in pomanjkljivosti, svetovanje o pravilnem kurjenju in izbiri kurilnih naprav, sodelovanje z gasilci, inšpekcijami, serviserji in pečarji.
Kako ukrepati, če do požara pride?
Ob znakih dimniškega požara je treba nemudoma poklicati številko 112. Gasilci svetujejo, da uporabniki: zaprejo dovod zraka v kurišče, iz bližine dimnika odstranijo gorljive materiale, opozorijo vse prisotne v objektu in se umaknejo na varno razdaljo. Kot poudarja gasilski poveljnik Boris Lambizer: »Vode za gašenje dimniškega požara nikakor ne smemo uporabljati, saj se v trenutku spremeni v paro in lahko povzroči razpoke ali celo porušitev dimnika.«
Gašenje je zahtevna naloga, saj voda ni primerna za gašenje saj, ker se ob stiku z visoko temperaturo hipno spremeni v paro, kar lahko povzroči razpoke ali celo porušitev dimnika. Gasilci uporabljajo posebna suha gasilna sredstva in dimnikarsko orodje, po končanem gorenju pa dimnikar očisti dimnik ter preveri njegovo varnost.
Preventiva – najboljša naložba v varnost
Odgovorno ravnanje lastnikov ni pomembno le zaradi varnosti, temveč tudi zaradi zavarovalnega kritja – brez dokazil o ustreznem vzdrževanju lahko po požaru ostanemo brez povračila škode. Dimniški požari tako ostajajo resna grožnja, ki jo lahko z dosledno preventivo v veliki meri preprečimo. Vprašanje ni, ali se nam lahko zgodi, temveč kako dobro smo pripravljeni, da do tega sploh ne pride.
