V Šoštanju in Mislinji so nedavno imenovali nova ravnatelja. V Šoštanju je 15. januarja z delom pričel Jernej Jakob, v Mislinji pa Maja Volk, po več letih vodenja OŠ Ivana Cankarja Trbovlje. Slednja je v Mislinji uvodoma nagovorila učence, starše, učitelje in predstavnike lokalne skupnosti. Poudarila je, da zanjo to ne pomeni le novega delovnega mesta, ampak tudi prevzem odgovornosti za ljudi, odnose in skupnost, ki jo že dolgo zaznamujeta srčnost in pripadnost. Po njenih besedah je šola prostor, v katerem se srečujejo znanje, vrednote, ustvarjalnost, pogum in zaupanje – prostor, v katerem posameznik raste, se razvija in uresničuje kot del skupnosti. Ob prevzemu funkcije smo ji zastavili nekaj vprašanj o nadaljnjem delu.

V svojem nagovoru ste izpostavili pomen sodelovanja s krajem in lokalnimi organizacijami. Katere projekte imate v mislih?

»Šolo razumem kot živ organizem, ki raste skupaj s krajem in ljudmi, ki ga soustvarjajo. Moja vizija sodelovanja z okoljem ni zaprta ali dokončna, temveč predstavlja idejni okvir, znotraj katerega lahko skupaj z učenci, zaposlenimi, starši in lokalno skupnostjo gradimo zanimive skupne zgodbe. Moja želja je navezati stike z lokalnimi društvi, organizacijami, skupinami, ustanovami, ustvarjalci in podjetniki, jih povabiti k sodelovanju pri naših projektih in vsebinah ter se čim večkrat odzvati na njihova povabila, kar so menda v zadnjih nekaj letih pogrešali. Ob tem dovolite, da izkoristim priložnost in jih povabim, da me kontaktirajo tudi sami, da vzpostavimo stik in pričnemo sodelovati. Ker sem z delom na OŠ Mislinja šele pričela, je moja želja najprej spoznati in oceniti dosedanje delo in trenutno stanje, nato pa v sodelovanju z vsemi deležniki v vzgojno-izobraževalnem procesu zastaviti konkretne vsebine in projekte. Načrtujem aktivnosti in dogodke na področju športa, kulture, umetnosti, podjetnosti, turizma, trajnosti in prostovoljstva, nameravam spodbujati vsebinsko povezovanje, projektno delo in raziskovalni pristop, pri čemer učenci niso le udeleženci, temveč aktivni soustvarjalci vsebin, idej in izdelkov/produktov.«

Kaj pa področja športa in kulture?

»Na področju športa si želim zastaviti športne aktivnosti, kot je Mini olimpijada v sodelovanju z drugimi OŠ za učence razredne stopnje, sodelovanje z lokalnimi športnimi društvi (predstavitve aktivnosti z vključevanjem učencev), v šoli v naslednjih letih ponujati več športa za optimalni gibalni razvoj (projekt MVI – dodatna ura športa) in ostati podpora perspektivnim mladim športnikom. Pomemben vidik je tudi povezovanje s centrom za zdravje in spodbujanje zdravega življenjskega sloga v vsakdanjem življenju. Na področju kulture in umetnosti načrtujem glasbene in likovne kolonije za nadarjene učence, sodelovanje z glasbeno šolo, kulturnimi društvi in lokalnimi ustvarjalci, pripravo razstav, koncertov, gledaliških ali lutkovnih predstav in literarnih, likovnih ter glasbenih natečajev. Stvaritve učencev bi lahko bile javno predstavljene in ponujene v nakup za dobrodelne namene, izkupiček pa namenjen šolskemu skladu ali drugim humanitarnim organizacijam. Posebno priložnost predstavlja leto 2028 kot 100-letnica rojstva slikarja Jožeta Tisnikarja, ki bo na kulturnem in umetniškem področju gotovo zaznamovala kraj in šolo ter ju še tesneje povezala. Kot Tisnikarjeva sorodnica po babičini strani čutim pri tem dodatno odgovornost, da se sodelovanja lotimo spoštljivo in premišljeno in ga hkrati zastavimo sodobno. V sodelovanju z drugimi akterji pripravljamo ideje, ki bodo povezovale umetnost, kulturo, gastronomijo, podjetnost in trajnost, a želim, da se vsebine razvijajo v dialogu z okoljem – zato naj podrobnosti za zdaj ostanejo prijetna skrivnost.

Čim bolj se bomo trudili posvečati turizmu, podjetnosti in trajnosti – razvoju novih lokalnih idej in turističnih produktov, okoljskim projektom, ekološkemu in trajnostnemu načinu življenja ter vključevanju učencev v raziskovalno dejavnost in prostovoljstvo. Šola naj postane aktivni soustvarjalec »kraja priložnosti« in učeča se skupnost, odprta navzven.«

Vaša vizija temelji na varnosti, spoštovanju, znanju in sodelovanju. Kako boste učence spodbujali, da te vrednote zares živijo?

»Te vrednote razumem kot skupni dogovor in odgovornost vseh deležnikov vzgojno-izobraževalnega procesa. Moja vizija predstavlja izhodišče, vendar verjamem, da lahko zares zaživijo šele takrat, ko jih skupaj oblikujemo, živimo in razvijamo. Varnost gradimo z zaupanjem, odprto komunikacijo in vključujočim okoljem, pri čemer je vsak učenec viden, slišan in sprejet. Poseben poudarek bo na preventivi, razvoju socialnih in čustvenih kompetenc ter kulturi odnosov, ki temelji na razumevanju in podpori. Spoštovanja se ne uči le z besedami, temveč z zgledom. Zato želim šolo, v kateri odrasli s svojim ravnanjem soustvarjamo prostor dialoga, sprejemanja različnosti in odgovornosti – učenci pa se ob tem učijo, kaj pomeni biti del skupnosti. Vloga vodstva šole je, da je zgled na vseh področjih, da vzpostavlja redno komunikacijo in prijazen stik tako z učenci kot z učitelji, se pogovarja, spodbuja, pohvali in poda spoštljivo in konstruktivno kritiko, kadar je ta potrebna.«

Vzgojni izzivi so del vsakdanjega šolskega življenja. Kako nameravate podpreti učence in učitelje pri soočanju z njimi ter ustvariti spodbudno in varno okolje?

»Vzgojne izzive razumem kot skupno nalogo in odgovornost, ne kot breme posameznika. Moja vloga ravnateljice ni v iskanju ali podajanju hitrih rešitev in odgovorov, temveč v ustvarjanju pogojev, v katerih lahko učenci in zaposleni skupaj s starši iščejo poti naprej. Učencem bomo nudili celostno in individualno podporo, ki temelji na inkluzivni pedagogiki, preventivnem delovanju ter razvoju čustvene pismenosti in čuječnosti. Posebno pozornost bomo posvečali zgodnjemu prepoznavanju stisk, krepitvi samopodobe in razvoju potencialov vsakega posameznika. Učiteljem želim zagotoviti zaupanje, strokovno avtonomijo in občutek varnosti, da lahko ustvarjalno in odgovorno opravljajo svoje delo. S timskim delom, z izmenjavo dobrih praks, medsebojnimi hospitacijami in s sodelovalnim učenjem bomo še naprej gradili profesionalno skupnost, v kateri se znanje pretaka med vsemi.«

Katere vsebine bodo v ospredju pri uresničevanju vaše vizije do leta 2029?

»V tem šolskem letu zaključujemo dva obsežna in zahtevna projekta – Inovativna pedagogika 5.0 ter Varno in spodbudno učno okolje, ki sta zahtevala ogromno vložene energije, časa, truda in sodelovanja, zato bomo v naslednjem šolskem letu naredili manjši projektni predah in se posvetili kakovostni pripravi za implementacijo novih učnih načrtov v vzgojno-izobraževalno delo in pouk, ob tem pa izvajali zgoraj naštete aktivnosti. V naslednjih letih bomo iskali vsebine in projekte, ki bodo dodatno krepili šibka področja pri našem delu, z manjšimi šolskimi projekti pa bomo izboljševali področja, pri katerih se opaža primanjkljaj – pri bralni pismenosti, učenju učenja, družbeni vzgoji … Moja vizija je zaenkrat idejni podstat za gradnjo skupne vizije, ki bo odražala potrebe, vrednote in potenciale vseh deležnikov vzgojno-izobraževalnega procesa. V tem šolskem letu bomo evalvirali razvojni načrt za preteklo obdobje in na podlagi ugotovitev zastavili novega za naslednje razvojno obdobje do leta 2029.«