Zaključek leta 2025 je prinesel uradne podatke o gibanju cen, ki so marsikoga presenetili. Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je potrdil, da je letna inflacija znašala 2,7 odstotka. To pomeni, da so bile cene življenjskih potrebščin decembra 2025 v povprečju za 2,7 odstotka višje kot decembra 2024, medtem ko je povprečna letna rast cen skozi celotno leto znašala 2,4 odstotka. Čeprav te številke na makroekonomski ravni kažejo na umirjanje, se številnim gospodinjstvom zdijo neusklajene z njihovo vsakodnevno izkušnjo. Razlog za to odstopanje ni v napaki statistike, temveč v njeni naravi. Uradni indeks cen življenjskih potrebščin je namreč agregat, ki meri povprečje celotne populacije. V praksi pa inflacija ne deluje enako na vse; njen vpliv je neposredno odvisen od strukture izdatkov posameznega gospodinjstva. Kdor večino dohodka nameni za dobrine, ki so se dražile nadpovprečno, draginjo občuti bistveno močneje kot tisti, ki troši za dobrine, katerih cene stagnirajo.
Največji pritisk na družinske proračune je povzročila hrana
Podrobnejša analiza podatkov za leto 2025 razkriva jasen vzorec: najbolj so se povišale cene nujnih dobrin in storitev, ki se jim potrošniki težko odpovejo. Največji pritisk na družinske proračune je povzročila hrana. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so se v enem letu zvišale za 4,5 odstotka. Ker gre za izdatke, ki so pogosti in neizogibni, imajo te podražitve nesorazmerno velik vpliv na občutenje inflacije. Samo ta kategorija je k skupni stopnji inflacije prispevala skoraj tretjino oziroma 0,8 odstotne točke.
Podoben trend je opazen pri stanovanjskih stroških. Skupina, ki vključuje oskrbo z vodo, električno energijo, plin in druga goriva, je zabeležila 4,3-odstotno rast cen. Še izrazitejši skok so zabeležile cene v zdravstvu, ki so se povišale za kar 5,9 odstotka, ter storitve izobraževanja s 4,2-odstotno rastjo.
Nasprotno pa je leto 2025 prineslo olajšanje na področju mobilnosti. Cene v skupini prevoz so se na letni ravni znižale za 0,7 odstotka, predvsem zaradi ugodnejših cen pogonskih goriv in stagnacije cen avtomobilov. Prav ta pocenitev je statistično povprečje pomembno znižala, vendar koristi od nje nimajo vsi državljani enakomerno.
Dve plati inflacije
Da bi nazorno prikazali, kako različno inflacija vpliva na kupno moč, smo na podlagi uradnih podatkov pripravili simulacijo z dvema reprezentativnima profiloma. Uporabili smo koncept osebne inflacije, ki upošteva specifične uteži porabe za različne socialne skupine. S klikom na animacijo lahko preberete več o izračunu, utežeh in načinu, ki smo ga uporabili za tovrsten izračun.
Marija je upokojenka, ki živi sama s pokojnino 800 evrov. Zanjo je značilen potrošniški vzorec, ki ga v ekonomiji opisuje Engelov zakon: gospodinjstva z nižjim dohodkom namenijo večji delež sredstev za hrano. V naši simulaciji Marija za prehrano in bivanjske stroške nameni večino svojega razpoložljivega dohodka. Ker nima osebnega vozila, na njen proračun pocenitev goriv nima vpliva.
Luka je zaposlen, prejema povprečno plačo in zaradi narave dela (je dnevni migrant) veliko časa preživi na cesti. Njegova struktura izdatkov je drugačna: znaten del proračuna nameni za gorivo, vzdrževanje vozila in nakup tehnologije.
Rezultati naše simulacije so zgovorni: upokojenka Marija je v letu 2025 zaradi draginje izgubila 408 evrov kupne moči. Na drugi strani je redno zaposleni Luka, kljub dvakrat višjim mesečnim prihodkom, utrpel le neznatno večji udarec – inflacija mu je na letni ravni odnesla 446 evrov.«
