Letošnjo zimo nas je mraz ponovno opomnil, kako pomembno je, da poskrbimo zase, za najmlajše ter starejše. Nizke temperature lahko namreč močno obremenijo naše telo – zožijo krvne žile, obremenijo srce, dražijo dihala in povečajo tveganje za podhladitev ali poškodbe. Otroci so še posebej občutljivi, saj hitreje izgubljajo toploto in pogosto ne zaznajo žeje, starejši pa so bolj ogroženi zaradi poškodb kosti in padcev na poledenelih površinah.

Otroška koža je tanjša in bolj dovzetna za ozebline in poškodbe

Kako se najbolje zaščititi pred mrazom, preprečiti poškodbe in ohraniti zdravje v zimskem času? Barbara Slamek, mag. zdr. nege, vodja Centra za krepitev zdravja ZD Velenje, pravi, da nizke temperature vplivajo na otroke drugače in pogosto bolj izrazito kot na odrasle. »Otroci, predvsem dojenčki, imajo še nerazvit termoregulacijski sistem, hitreje izgubljajo toploto, običajno imajo manj podkožnega maščevja, ki deluje kot izolacija, otroška koža pa je tudi tanjša in bolj občutljiva. Otroci tudi  hitreje porabljajo energijo in tekočino, v mrazu pa pogosto ne čutijo žeje, kar poveča tveganje za dehidracijo,« uvodoma pove Slamek ter izpostavi tudi, da so otroci bolj občutljivi na mraz zaradi kombinacije telesnih, presnovnih in vedenjskih dejavnikov. »Nezrel termoregulacijski sistem, hitrejše ohlajanje telesa, imajo manj podkožnega maščevja, ki deluje kot izolator, hitreje porabljajo energijo, in če niso dovolj prehranjeni ali oblečeni, tudi hitreje izgubijo toploto. Otroška koža je tanjša in bolj dovzetna za ozebline in poškodbe. Pogosto ne prepoznajo, da jih zebe, ali tega ne znajo povedati. Med igro otroci ignorirajo mraz in ostanejo predolgo izpostavljeni.«

Od lokalnih poškodb kože do resnih sistemskih zapletov

»Najpogostejše lokalne poškodbe zaradi mraza so ozebline. Prizadenejo predvsem prste na rokah in nogah, ušesa, nos in lica, in se pri otrocih in starejših pojavijo hitreje kot pri ostalih. Resna težava je tudi podhladitev, to je nevarno znižanje telesne temperature pod 35 stopinj, kar je lahko življenjsko ogrožajoče stanje, zlasti pri otrocih, starejših in bolnikih. Tudi obremenitve srca in ožilja so v času izpostavljenosti mrazu težava, ker mraz povzroči krčenje krvnih žil, kar lahko zviša krvni tlak, poveča obremenitev srca in sproži različne srčne zaplete, tveganje pa se poveča ob večjem telesnem naporu na mrazu, recimo kidanju snega. V tem času so pogoste tudi težave z dihali, ker vdihavanje mrzlega zraka povzroči draženje dihal, kašelj, poslabšanje astme ali drugih kroničnih bolezni dihal. Ne smemo pa pozabiti na poškodbe mišic in sklepov, ker mraz zmanjša prožnost mišic in sklepov in obstaja večje tveganje za nateg mišic, bolečine v sklepih in padce zaradi otrdelosti,« odgovarja Slamek, ki doda tudi, da telo reagira na mraz fiziološko. Ko je dlje časa izpostavljeno mrazu, se namreč sprožijo številni fiziološki prilagoditveni mehanizmi, katerih cilj je ohraniti telesno toploto in zaščititi vitalne organe.

Poledenele ceste prinašajo dodatna tveganja. Kakšne poškodbe so pozimi najpogostejše?

»Poledenela tla in ceste pozimi močno povečajo tveganje za padce in poškodbe, pri čemer so otroci in starejši najbolj ogroženi. Najpogostejše poškodbe pri otrocih pozimi so: zlomi zgornjih okončin, poškodbe glave, zlasti pri teku ali sankanju, zvini in nategi gležnjev in kolen ter druge poškodbe pri zimskih igrah, na primer drsenju po ledu in sankanju na neprimernih mestih. Pri starejših pa so najpogostejši zlomi kolka, zapestja in nadlahti, poškodbe hrbtenice in poškodbe glave,« našteva vodja Centra za krepitev zdravja in poudari, da se poškodbam najbolje izognemo z ustrezno obutvijo (nedrseči podplati, lahko tudi dereze za hojo), izogibamo se poledenelih površin, hodimo počasi, s krajšimi koraki, roke naj ne bodo v žepih.