Spet jih je presenetilo … Ali so na dopustu? Pluga nisem videl že od jutra … Kdaj mislijo očistiti našo cesto? Jih za to plačujemo? Vse to in še več podobnih komentarjev lahko na družbenih omrežjih preberemo ob vsakem močnejšem sneženju.
Starejši ljudje bi rekli, da ob tistih pravih zimah niso hodili od doma. Presenetljivo, da v digitalni dobi, ko imajo mnogi možnost dela od doma, ko lahko večino stvari opravimo po spletu s katerekoli lokacije, ljudi živcira nekaj centimetrov snega na vozišču ali pločniku. Kje se torej zapleta? So pričakovanja ljudi prevelika ali so zimske službe ob vsakem močnejšem sneženju resnično tako nebogljene?
Ekipe so bile na terenu
Po odgovore smo se odpravili k vodji sektorja vzdrževanja javnih površin na Komunalnem podjetju Velenje (KPV) Tjaši Petric, ki pravi, da so v zadnji akciji 5. januarja s posipanjem pričeli ob 11. uri. »Zaradi nizkih temperatur se je sneg v drugi polovici dneva hitro pričel oprijemati vozišč. Ekipe so bile na terenu do poznega popoldneva. Zaradi konstantnega sneženja in oprijemanja snega smo zvečer ponovno sklicali akcijo, ki je trajala vse do polnoči. Sneženje je ponoči ponehalo, zato smo ob 3. uri ponovno aktivirali vse plužne in posipne enote.
Akcija je bila zaključena 6. januarja ob 8. uri. V tem času je bila aktivirana tudi ročna ekipa za čiščenje avtobusnih postajališč, križišč, prehodov – torej povsod, kjer dostop z mehanizacijo ni mogoč ali pa je potrebna ročna odstranitev snega. Ročna ekipa je z delom vztrajala vse do poznodopoldanskih ur. 6. 1. in 7. 1. čez dan so bile ponovno sklicane vse plužne in posipne enote,« pojasni Petric in dodaja, da sol pri nizkih temperaturah deluje počasneje, v preteklih dneh pa smo bili priča ravno izrazito nizkim temperaturam.
Hitrost pluženja je odvisna od razmer
Med komentarji so se našli posamezniki, ki so komentirali samo hitrost plužnih vozil. Petric odgovarja, da na zunanjih cestah v gozdu lahko plužijo veliko hitreje kot v mestu, kjer so ulice ozke in obdane z živimi mejami in parkiranimi vozili ob strani. »Hitrost pluženja je odvisna tudi od širine ceste, količine snega in morebitnih pločnikov. Povprečna hitrost med akcijo je 10–25 kilometrov na uro. Pomemben dejavnik je tudi promet ‒ število avtomobilov in pešcev na cesti. Vozniki se s cest med akcijami redko umikajo, so nestrpni, vozila velikokrat niso pravilno parkirana, tudi pešci se s pločnikov pogosto ne umaknejo, zato je delo v času prometa zelo oteženo. Zaradi naštetega poteka delo počasneje, kot bi si želeli.«
Na cesto takoj ali po zakonu?
Pogost komentar kritikov je bil tudi, da na cesti plužnih in posipnih skupin niso videli po več ur. »Ta trditev ne drži,« je jasna Petric. »Vsako vozilo ima svojo relacijo, za katero je zadolženo pri pluženju in posipanju, in prav vsa vozila so bila aktivirana torej za vse relacije.
Pravilnik o rednem vzdrževanju cest sicer določa, da je prevoznost zagotovljena, če višina snega na cestah I. in II. prednostnega razreda ne presega 10, na drugih cestah (lokalne ceste, javne poti) pa 15 centimetrov, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil. V velikem delu cest znotraj našega vzdrževanja zapadlega snega v višini 15 centimetrov ni bilo, naše ekipe pa so kljub temu izvedle večkratno čiščenje cest.«
Spomnimo še na delovno zakonodajo, saj imajo delavci kljub vremenu pravico do počitka. Sogovornica pojasnjuje, da so bili ob zadnjem sneženju delavci v delovni proces vključeni maksimalno dovoljeno število ur. »Upoštevati je treba tudi, da moramo delavcem omogočati odmor med delom in med delovnimi dnevi. Delajo v težkih, hladnih razmerah in v prometu, zato je potrebna prekinitev dela tudi iz razloga upoštevanja zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri delu.«
Katere ceste čisti KPV?
Površine v bližini zdravstvenega doma, šol, različni dovozi, dvorišča, poti in okolice objektov v lasti etažnih lastnikov KPV ne vzdržuje. Skrbijo za dobrih 220 kilometrov občinskih cest, nekaj več kot 40 kilometrov pločnikov, 16 kilometrov kolesarskih poti ter nekatera avtobusna postajališča znotraj naselij.
Petric ovrže tudi kritike na račun prioritet pri pluženju: »Stranke veliko jeze stresejo na nas, ko govorimo o trasi Velenje–Dobrna–Arja vas ali pa relacija Velenje–Mislinja, Kidričeva ter Šaleška cesta. Nobene od teh tras ne vzdržujemo na KPV, saj gre za ceste v upravljanju države. Ekipe imamo razporejene po območjih, na katerih ekipe dela izvajajo istočasno, če pa so količine snega večje, imajo prednost ceste višjega prednostnega razreda. Ceste višjega prednostnega razreda določi upravljavec cest, to je Mestna občina Velenje.«
Včasih čaj in topla beseda, danes zmerjanje
Dežurna številka je ob zadnjem sneženju pregorevala, nam še zaupa Petric. »Na našo dežurno številko ob dotičnem vremenskem dogajanju v zimskih razmerah žal večinoma prejmemo agresivne, jezne, zaničevalne, nacionalistično obarvane komentarje. Ljudje neupravičeno pričakujejo, da bodo tudi ob močnem sneženju ceste kopne in prevozne, velikokrat tudi brez zimske opreme. V zadnjih letih vozniki pozabljajo na najbolj kritičen del zimske opreme ‒ snežne verige, kljub temu, da je tudi pri nas marsikatera cesta opremljena z znakom o uporabi snežnih verig v primeru zasnežene ceste. Zakonodaja namreč ne predpisuje, da morajo biti ceste in pločniki kopni, ampak prevozni z zimsko opremo,« sklene. Spremenila se je torej tudi kultura ljudi. Petric še doda, da četudi bi kdo delavcem ponudil čaj in jim namenil lepo besedo, kot nekoč, bi danes čez nekaj trenutkov o »nedelu« zaposlenih spremljali in brali komentarje na družbenih omrežjih. Se pa zgodi, da so deležni tudi komentarjev zadovoljnih občanov, ki so jih še posebej veseli.
