Velenje, 23. decembra – Ob koncu decembra, ko je veselo razpoloženje ob božiču in pričakovanju novega leta na vrhuncu, imamo Slovenci dva državna praznika, ki sta pomembna za narodovo zgodovino. 23. decembra je dan ustavnosti, 26. decembra pa dan samostojnosti in enotnosti.
23. decembra 1990 je bil izveden plebiscit, na katerem so se volivci in volivke v Sloveniji odločili za odcepitev od Jugoslavije. Leto pozneje je bila na ta dan razglašena slovenska ustava, leta 1997 pa je ustavno sodišče 23. december razglasilo za dan ustavnosti.
Glasovanja o odcepitvi se je udeležilo 93,2 odstotka volivcev. 95 odstotkov tistih, ki so se plebiscita udeležili, oziroma 88,5 odstotka vseh je glasovalo za osamosvojitev. Za neodvisno in samostojno Slovenijo je glas dalo 1.289.369 volivcev. Tri dni po plebiscitu, 26. decembra, je slovenska skupščina, predhodnica današnjega državnega zbora, izide plebiscita razglasila tudi uradno. S tem dejanjem so bila uresničena stoletna prizadevanja naših prednikov, da bi Slovenci imeli svojo suvereno in samostojno državo.
Razlike so bogastvo skupnosti
Osrednja občinska slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti je bila 23. decembra v Domu kulture Velenje. Kulturni program so v sodelovanju z Mestno občino Velenje pripravili učenci in učitelji Osnovne šole Gorica Velenje, slavnostna govornica pa je bila poslanka Državnega zbora Republike Slovenije Janja Rednjak.
V svojem govoru je med drugim poudarila, da je bil plebiscit trenutek, ko je bila Slovenija resnično združena, in zato ta dan ni le spomin na preteklost, temveč zaveza prihodnosti. »Plebiscit nas uči, da največje korake naredimo takrat, ko stopimo skupaj, ko zmoremo v drugem prepoznati človeka, ne sovražnika, in ko razumemo, da razlike niso slabost, temveč bogastvo skupnosti,« je poudarila.
Šaleška dolina potrebuje partnerstvo
V nadaljevanju je poudarila, da danes Šaleška dolina stoji pred eno najtežjih in najodgovornejših prelomnic v svoji zgodovini – pred zapiranjem Premogovnika Velenje in preobrazbo Termoelektrarne Šoštanj. Šaleška dolina že desetletja nosi pomemben del bremena države s premogom in z energijo in zaradi dela številnih generacij rudarjev in drugih delavcev prestrukturiranje doline ni le energetsko vprašanje in gospodarska odločitev, temveč predvsem vprašanje ljudi.
»Naloga države pri pravičnem prehodu je jasna in neizogibna: zagotoviti delo, znanje, razvoj in varnost, predvsem pa spoštovanje. Zapiranje ne sme pomeniti pozabe. Prehod ne sme pomeniti krivice in prestrukturiranje ne sme pomeniti strahu. Pravičen prehod pomeni jasen časovni okvir, nova delovna mesta, dodatno usposabljanje, socialno varnost in predvsem spoštovanje. Ta prehod mora država voditi odgovorno, skupaj z lokalno skupnostjo. Šaleška dolina ne potrebuje usmiljenja, potrebuje partnerstvo. In potrebuje prihodnost, zgrajeno na znanju, delu in dostojanstvu ljudi,« je še dejala Janja Rednjak.
