Pokanje petard, raket in ognjemeti že desetletja simbolizirajo slovo starega leta in prihod novega. Za nekatere predstavljajo izraz veselja, sprostitve in druženja, za druge pa vir strahu, stresa in nelagodja.
Telesne poškodbe zahtevajo dolgotrajno zdravljenje
Policijski podatki za praznično obdobje jasno kažejo, da pirotehnika vsako leto povzroča resne težave. Obravnavanih je bilo več kot sto kršitev zakonodaje, velik delež kršiteljev pa so predstavljali mladoletniki. Zabeleženih je bilo več telesnih poškodb, med njimi tudi hude, ki so zahtevale dolgotrajno zdravljenje. Poleg poškodb policija vsako leto obravnava tudi primere vandalizma in poškodovanja premoženja. Poškodovani so koši za smeti, zabojniki, poštni nabiralniki, vozila, javni objekti in infrastruktura. Takšni dogodki kažejo, da pirotehnika pogosto preseže okvir praznovanja in postane sredstvo objestnega ali nevarnega ravnanja.
Da pirotehnika ni nedolžna zabava, potrjujejo tudi izkušnje zdravstvenih delavcev. Najpogostejše so hude poškodbe rok in oči, pogosto pa gre za kombinacijo opeklin, raztrganin tkiv, zlomov in poškodb živčevja. Najbolj ogrožena skupina so mladi med 12. in 18. letom starosti. Zdravniki opozarjajo, da imajo poškodbe pogosto trajne posledice – amputacije, izgubo občutka, trajne gibalne omejitve in psihološke stiske. Posebej nevarna je doma izdelana ali predelana pirotehnika, pri kateri ni nobenih varnostnih mehanizmov. Strokovnjaki uporabo pirotehnike odsvetujejo, če se tega že lotite, pa poudarjajo dosledno spoštovanje navodil.
Zakonodaja – jasna pravila, a zahtevna praksa
Uporaba pirotehnike je v Sloveniji zakonsko urejena z Zakonom o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih. Dovoljena je le uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije F1, in še to izključno v obdobju od 26. decembra do 1. januarja. Prodaja teh izdelkov je dovoljena med 19. in 31. decembrom, ob upoštevanju starostnih omejitev. Prepovedani so pirotehnični izdelki kategorij F2 in F3, katerih glavni učinek je pok, kot so petarde. Globa za kršitelje znaša od 400 do 1.200 evrov. Prav tako je prepovedana predelava pirotehničnih sredstev, njihova lastna izdelava ali uporaba v drugih predmetih. Kljub jasnim pravilom praksa kaže, da je nadzor zahteven. Veliko kršitev se zgodi na zasebnih površinah, kjer je poseganje omejeno, prijave pa pogosto pridejo prepozno.
Ognjemeti – kdo jih sme izvajati in kje niso dovoljeni?
Ognjemeti s pirotehničnimi izdelki kategorij F3 in F4 so močnejši in nevarnejši izdelki z večjo količino eksplozivnih snovi, ki ustvarjajo glasne in visoke zračne učinke. Namenjeni so izključno strokovni uporabi, zato jih smejo izvajati le usposobljene osebe s certifikatom. Kadar je ognjemet del javne prireditve, mora organizator pridobiti dovoljenje pristojne upravne enote, izvajalec pa je dolžan pripraviti natančen elaborat, v katerem so opredeljeni potek ognjemeta in vsi predpisani varnostni ukrepi, saj nepravilna uporaba predstavlja veliko tveganje za ljudi, živali in okolje. Ognjemetov ni dovoljeno izvajati v bližini bolnišnic, zdravstvenih domov, šol, vrtcev, športnih objektov, ob avtocestah, pod daljnovodi, v bližini plinovodov in naftovodov ter na zavarovanih območjih narave. Namen teh omejitev je preprečiti nevarnost za ljudi, živali in premoženje.
Posledice pirotehnike za okolje in zrak po praznikih
Manj viden, a dolgoročno zelo pomemben je vpliv pirotehnike na okolje. Ostanki petard, raket in drugih izdelkov pogosto ostajajo na ulicah, zelenicah in v naravi. Vsebujejo plastiko, kovine in kemikalije, ki obremenjujejo tla in vodne vire.
Poseben problem predstavlja onesnaženje zraka. Ob prehodu v novo leto koncentracije prašnih delcev pogosto močno presežejo dovoljene mejne vrednosti. Ti delci lahko v zraku vztrajajo več dni, ob vetru ali prometu pa se znova dvignejo v ozračje. Posledice so draženje dihal, poslabšanje astme in povečano tveganje za srčno-žilne zaplete, tudi pri sicer zdravih ljudeh.
Živali – najtišje žrtve prazničnega pokanja
Za živali je pirotehnika eden največjih stresnih dejavnikov v letu. Hišni ljubljenčki, zlasti psi in mačke, hrupa in svetlobnih bliskov ne razumejo kot praznovanje, temveč kot neposredno grožnjo. Tresenje, panični pobegi, skrivanje, zavračanje hrane in poškodbe so pogoste posledice. Veterinarji vsako leto poročajo o povečanem številu pobeglih in poškodovanih živali. Nekatere razvijejo dolgotrajno občutljivost na glasne zvoke, ki ostane prisotna tudi po praznikih. Še hujše posledice ima pirotehnika za prostoživeče živali – ptice se ob nenadnih pokih množično dvignejo z dreves, divjad pa zaradi stresa porablja dragoceno energijo v zimskem času, ko je hrane manj.
Alternative pirotehniki in pogled v prihodnost
V zadnjih letih se uveljavljajo svetlobne projekcije, laserski šovi in tihi ognjemeti, ki omogočajo vizualno doživetje brez močnega hrupa. Izkušnje iz tujine kažejo, da jih javnost vse pogosteje sprejema pozitivno. Razprava o pirotehniki tako ni vprašanje prepovedi veselja, temveč iskanje ravnovesja med tradicijo, varnostjo in odgovornostjo do skupnosti. Prazniki so lahko čas veselja, topline in povezovanja tudi brez pokanja.
