Demenca je ena najhitreje rastočih bolezni sodobnega časa. Po znanih podatkih v Sloveniji živi že okoli 47 tisoč oseb z različnimi oblikami demence, število pa bo zaradi staranja prebivalstva v prihodnje še naraščalo. Violeta Potočnik Krajnc, univ. dipl. socialna delavka, sistemska terapevtka ter tudi direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje poudarja, da gre za bolezen možganov, ki ne prizanaša nikomur in lahko preseneti tudi zelo mlade. »Najmlajši znani bolnik z Alzheimerjevo demenco na svetu je star komaj 19 let.«

Kako se demenca kaže?

Možgani so center našega telesa, ki uravnavajo vse življenjske funkcije. Ko začnejo odpovedovati, se to najprej pokaže kot izguba kratkoročnega spomina, kasneje pa tudi kot zmedenost, dezorientiranost in vedenjske spremembe. Oseba postopoma izgublja razumevanje družbenih in osebnih norm, kar močno spremeni tako njen kot vsakdan družine. Najpogostejša oblika bolezni je Alzheimerjeva demenca, sledijo vaskularna (žilna), demenca z Lewyjevimi telesci in frontotemporalna demenca. V Sloveniji se največ strokovnjakov ukvarja prav z Alzheimerjevo in žilno demenco.

Najboljše zdravilo je človečnost

Čeprav medicina napreduje in že testira nova zdravila, pa Violeta verjame, da je ključ za kakovostno življenje oseb z demenco drugje: »Največje zdravilo za demenco je človečnost – dotik, prijaznost, odnos, sprejetost, domačnost. To so vrednote, ki smo jih ljudje pozabili, a ravno te dajejo bolnikom največ,« pravi Potočnik Krajnc.

Kako lahko tveganje zmanjšamo sami?

Zgodnja diagnoza je zelo pomembna, saj omogoča lajšanje simptomov in prilagojeno obravnavo, a še bolj pomembno je, da do pojava bolezni sploh ne pride. Za to lahko veliko naredimo sami: zdrav življenjski slog, miselne vaje, druženje in medgeneracijska povezanost so preprosti, a učinkoviti načini preventive.

Šaleška dolina med bolj pripravljenimi

Kako pa se na demenco in staranje prebivalstva odzivajo slovenske skupnosti? Potočnik Krajnc ocenjuje, da je Šaleška dolina med bolj pripravljenimi. MO Velenje in okoliške občine dobro sodelujejo z Domom za varstvo odraslih. Pomembno vlogo imajo tudi projekti, kot je »Starejši za starejše«, ter ozaveščanje v okviru zdravstvenih ustanov in ljudskih univerz. Tudi na Koroškem so izkušnje dobre, saj je sodelovanje z domovi starostnikov in občinami razvejano in učinkovito.