Dogodek, ki ga je povezoval Anton Gržina, je bil posvečen ohranjanju zgodovinskega spomina in razkrivanju zamolčanih poglavij naše preteklosti. Danes pri projektu »Partizanski spomeniki na zemljevidu« sodeluje več kot sto prostovoljcev, ki prispevajo fotografije, opise in koordinate spomenikov. Zbranih je več kot 9.000 primerov.
Stane Gradišnik – raziskovalec partizanskih grobov
Gost večera je bil Stane Gradišnik, domačin iz Velenja, ki že vrsto let raziskuje partizanske grobove in spomenike po Šaleški dolini in vsej Sloveniji. Kot je povedal, je raziskovalno pot začel po naključju – ko so ga prijatelji povabili v skupino, ki je beležila zapuščino narodnoosvobodilnega boja.»Na začetku sem se jim le pridružil, zdaj pa sem temu delu predan z vsem srcem in mi ni žal,« je dejal.
Deset tisoč spomenikov, štiristo jih je evidentiral sam
Danes skupaj z drugimi prostovoljci beleži in fotografira lokacije spomenikov ter partizanskih grobov, ki jih je po Sloveniji približno deset tisoč, sam pa jih je evidentiral okoli štiristo. Njegovo delo ne obsega le zbiranja podatkov, ampak tudi spremljanje sprememb v prostoru – od obnove spomenikov do novih najdb.»Ko se spomenik obnovi, gremo znova na teren, poslikamo, dopolnimo zbirko. Spomin se ne konča s prvo fotografijo,« poudarja Gradišnik.
O vlogi XIV. divizije in izgubljenem spominu
V pogovoru je spregovoril tudi o delovanju XIV. divizije, ki je med drugo svetovno vojno delovala na Štajerskem. Po njegovih besedah je bil prihod divizije ključen za ponovno okrepitev partizanskega gibanja, ki je takrat že slabelo. »Ko je prišla štirinajsta, se je gibanje ponovno okrepilo, kljub strašnim izgubam. A iz tistega upora je zrasla moč, ki je ohranila Šaleško dolino pokončno,« je poudaril. Gradišnik je opozoril tudi na spreminjanje odnosa do spomina: »Marsikje mlajši ne čutijo več povezanosti s temi kraji. Včasih najdemo spominsko ploščo odstranjeno, odloženo v kot. Spomin se izgublja, če ga ne negujemo.« Drugi gost večera, prof. dr. Miran Hladnik, literarni zgodovinar in pobudnik projekta partizanstvo.si, je predstavil obsežno zbirko več kot 9.300 slovenskih partizanskih spomenikov, ki so zdaj označeni na interaktivnem zemljevidu.»Na začetku je šlo le za kolesarjenje in sprehode z ženo, iz tega pa je nastal resen raziskovalni projekt. Danes sodeluje več kot sto prostovoljcev, ki prispevajo fotografije, opise in koordinate spomenikov,« je pojasnil Hladnik in opozoril še, da partizanski spomeniki še danes sprožajo burne razprave, a njihova vrednost ostaja neizpodbitna. »Spomeniki niso samo kamen ali kovina – so opomnik, da svoboda nikoli ni samoumevna. Če bomo pozabili, bomo izgubili del svoje identitete.«
Spomeniki kot opomin prihodnjim rodovom
Zbirka ne vsebuje le fotografij, ampak tudi zapise o bitkah, literaturo, osebne zgodbe in natančne zemljepisne podatke. »Če bi kak spomenik izginil, bi vsaj ostal njegov spomin – fotografije, lokacija, zgodba. To je naša dolžnost do zgodovine,« je dodaja Hladnik in pripomni, da partizanski spomeniki še danes sprožajo burne razprave, a njihova vrednost ostaja neizpodbitna. »Spomeniki niso samo kamen ali kovina – so opomnik, da svoboda nikoli ni samoumevna. Če bomo pozabili, bomo izgubili del svoje identitete,« je dejal. Oba gosta sta poudarila, da tega dela nista nikoli opravljala zaradi plačila. »Naše plačilo je zadovoljstvo in zavedanje, da delamo nekaj pomembnega za skupnost,« je sklenil Hladnik.
Z mislijo na prihodnost spomina
Pogovorni večer se je končal v tihem razmisleku o pomenu spomina, poguma in odgovornosti. Dogodek je dokazal, da zgodovinski spomin v Šaleški dolini živi – ne le v spomenikih, ampak tudi v ljudeh, ki verjamejo, da se zgodbe o svobodi ne smejo izgubiti. Spletišče partizanstvo.si je namenjeno ohranjanju zgodovinskega spomina na partizanski boj in odpor. Na interaktivnem zemljevidu združuje več zbirk spominskih obeležij – spomenikov, nagrobnikov, plošč in informacijskih tabel – povezanih z narodnoosvobodilnim bojem, internacijami, talci in revolucijo na Slovenskem ter drugod po svetu.
