Velenje, 30. oktobra ‒ Vsako leto med 1. in 8. novembrom poteka Teden solidarnosti Rdečega križa Slovenije. V tem času se na podlagi Zakona o Rdečem križu Slovenije na vseh poslovnih enotah Pošte Slovenije za vse poštne pošiljke v notranjem in mednarodnem prometu (razen za knjige, časopise in revije) doplačuje 0,17 evra. Enak prispevek se doplača tudi za vsako vozovnico v medkrajevnem in mednarodnem letalskem, železniškem, ladijskem in avtobusnem prometu. Zbrana sredstva so namenjena odzivu ob nesrečah in pomoči ljudem v stiski. Letošnji slogan akcije je »Tukaj za vas. Vedno in povsod.«, s katerim Rdeči križ Slovenije poudarja svojo zavezanost pomoči – vedno, še vedno in za vedno.
Pridobivanje mladih krvodajalcev
O izzivih in načinih, kako pridobiti mlade krvodajalce, je spregovoril predsednik Rdečega križa Slovenije Območnega združenja Velenje Jože Kožar. »Ni tako težko, kot se morda zdi. Težava je predvsem v tem, da človek po 65. letu ne more več biti krvodajalec, zato morajo starejše krvodajalce zamenjati mladi,« pojasnjuje Kožar. Rdeči križ Velenje se pridobivanja mladih loteva na več načinov, predvsem pa z izobraževanjem in sodelovanjem s šolami. »Pred kratkim smo za dijake četrtih letnikov Šolskega centra Velenje organizirali dve enourni predavanji o pomenu krvodajalstva. Upamo, da se bo na našo krvodajalsko akcijo prijavilo čim več mladih. Podobna srečanja bomo pripravili tudi prihodnje leto,« pravi Kožar. Dodaja, da se trudijo mlade motivirati v okviru krajevnih organizacij in različnih dogodkov – ter da so pri tem kar uspešni.
Manj krvodajalcev, a dovolj krvi
Kljub temu da je zaradi starostne omejitve število krvodajalcev nekoliko manjše, v Sloveniji za zdaj krvi ne primanjkuje. »Če primerjamo našo regijo z drugimi, smo še vedno nad slovenskim povprečjem, čeprav nismo več prvi, kot smo bili nekoč. V preteklosti so denimo v Premogovniku in Gorenju omogočili dvodnevno darovanje, danes pa tega ni več,« pove predsednik velenjskega območnega združenja. Razlogov za manjše potrebe po krvi je več – med drugim tudi naprednejše operacije in učinkovitejša uporaba krvi, saj se ta danes razdeli na tri komponente, ki jih lahko uporabijo za različne namene. »Včasih smo govorili, da Slovenija potrebuje vsaj 100.000 krvodajalcev na leto, danes jih potrebujemo med 70 in 80 tisoč. Trenutno imamo registriranih približno 95.000 krvodajalcev, od tega jih je bilo lani aktivnih več kot 60.000,« še dodaja Kožar. »Na področju preskrbe s krvjo smo za zdaj popolnoma samozadostni, kar je rezultat predanosti naših krvodajalk in krvodajalcev, na katere smo lahko izjemno ponosni.«
