Velenje, 30. oktobra – Pred dnevi je Nacionalni veterinarski inštitut potrdil, da je labod na Velenjskem jezeru okužen z virusom aviarne influence H5N1 in s tem predstavlja prvi primer ptičje gripe v Sloveniji v letu 2025. V četrtek so ob jezeru opazili še enega laboda z znaki morebitne okužbe. Dr. sci. Zlatko Golob, dr. vet. med., specialist Veterine Golob iz Vuzenice, pojasni, da se nanje pogosto obračajo ljudje in centri za obveščanje, ko živali potrebujejo pomoč ali nasvet. »V torek smo bili obveščeni, da je na Velenjskem jezeru labod pokazal klinične znake, ki bi lahko kazali na ptičjo gripo. Takoj so bili obveščeni Nacionalni veterinarski inštitut, Veterinarska fakulteta in Center za obveščanje Celje, obenem pa je bila kontaktirana tudi najditeljica ptice.« Kot poudarja dr. Golob, ptic z znaki ptičje gripe ne smemo prevažati nikamor, območja, na katerih se nahajajo bolne ptice, pa je treba zamejiti in se jim ne približevati. Poginule ptice se nato odpeljejo na preiskavo, da se potrdi prisotnost bolezni.

Dr. Golob pojasnjuje tudi tveganja in priporočila za javnost

Virus se lahko širi med drugimi labodi, zato hranjenje ptic ali zbiranje večjih skupin na enem mestu povečuje možnost prenosa. Sprehajalce pozivajo, naj se izogibajo področjem, na katerem se zadržujejo živali. Za preprečevanje širjenja bolezni so ključni zgodnje odkrivanje, diagnostika in izobraževanje ljudi. Poginule ptice se obravnavajo previdno, po potrditvi bolezni pa se izvajajo dodatni ukrepi za zaščito domače perutnine in drugih ptic. Dr. Golob o preventivi pravi: »Trenutno preventivnih ukrepov, ki bi popolnoma preprečili okužbo, ni. Velika verjetnost je, da se bo virus še pojavil pri drugih pticah, zato je pomembno, da se dosledno upoštevajo navodila veterinarskih služb.« Sprehajalce ob Velenjskem jezeru opozarja, naj se izogibajo območja ob pomolu, kjer je bil opažen labod s kliničnimi znaki, ne hranijo ptic in pazijo, da se psi ne približujejo bolnim pticam.

Ptičja gripa se širi z divjimi pticami – strokovnjaki pozivajo k previdnosti

Direktor Šaleške veterine in predsednik Veterinarske zbornice Slovenije, dr. vet. med. Tomo Wankmüller, opozarja, da je virus H5N1 izjemno nalezljiv in lahko ogrozi tudi domačo perutnino. Ljudje naj se prostoživečim pticam ne približujejo in jih ne hranijo.

Virus se širi z iztrebki ter izločki iz nosu

Virus velja za zelo patogen in hitro prenosljiv sev. »Pri divjih pticah bolezen pogosto poteka neopazno, saj jih ljudje redko vidimo od blizu. Težava pa nastane, ko se gibljemo v njihovem okolju,« opozarja dr. Wankmüller. Širi se z iztrebki ter izločki iz nosu, oči in kljuna, ki lahko onesnažijo okolje. »Če se po takšnem območju sprehajamo, lahko virus prenesemo domov s čevlji ali oblačili. Tam, kjer imajo ljudje perutnino, pa lahko pride do okužbe tudi domačih ptic,« dodaja. Pri okuženih pticah se pojavijo znaki, kot so apatičnost, izguba zanimanja za okolico, zmanjšan apetit, izcedek iz oči in kljuna ter padec nesnosti. »V hujših primerih živali poginejo. Popolne zaščite sicer ni, lahko pa veliko naredimo z doslednim spoštovanjem biovarnostnih ukrepov, omejevanjem stikov z divjimi pticami in odgovornim ravnanjem ob opaženih znakih bolezni,« pojasnjuje.

Okužbo lahko nehote pomagamo širiti ljudje

Te ptice se selijo na velike razdalje in z gibanjem postopoma širijo virus.
»Tako se je bolezen, ki je bila nedavno potrjena v Nemčiji, prenesla tudi do nas,« pravi Wankmüller. Če nismo usposobljeni in opremljeni, trupel mrtvih ptic ne smemo pobirati sami. Vzorce morajo na primeren način odvzeti strokovnjaki, saj lahko sicer tudi tisti, ki želijo pomagati, postanejo prenašalci virusa. Prve znake bolezni je mogoče zaznati tudi pri domači perutnini: »Če živali odklanjajo hrano ali vodo, so apatične, manj aktivne, če imajo izcedek iz kljuna ali pade nesnost, je treba takoj poklicati veterinarja,« svetuje Wankmüller.

Obvestiti je treba pristojne službe

Virus sam po sebi brez gostitelja ne more dolgo preživeti, a v blatu in izločkih, v katerih je dovolj organskega materiala, lahko obstane več časa. »Visoke poletne temperature ali hud mraz delujejo razkuževalno, saj uničijo virus, mile temperature pa so zanj ugodne,« pojasnjuje veterinar. V Sloveniji gre trenutno za prvi potrjeni primer v letu 2025, v Evropi pa je največ primerov zabeleženih v Nemčiji, kjer se je okužba začela na severu in se razširila proti jugu. So lahko ogroženi tudi psi, mačke ali ljudje? »Za zdaj ni poročil, da bi ta različica virusa mutirala in preskočila na druge živalske vrste ali ljudi. Vseeno priporočamo previdnost,« poudarja dr. Wankmüller. »Tudi če ptice delujejo bolne ali nemočne, jih ne poskušajmo rešiti s hrano. Najverjetneje so že okužene in jim žal ni pomoči. Največ naredimo, če o opaženem obvestimo pristojne službe,« sklene.