Ko slišimo besedno zvezo onesnaženje zraka, si najprej predstavljamo prometne zamaške, dim iz tovarn ali sivkast smog nad mestom. V resnici največ časa preživimo za zaprtimi vrati – v domovih, pisarnah in šolah. Tam preživimo tudi do 90 odstotkov dneva. Če je zrak v notranjih prostorih slab, ga vdihavamo vedno znova – in pogosto ne vemo, da nas prav to ogroža.
Nevidni vir onesnaženja
Zrak v zaprtih prostorih je lahko celo bolj onesnažen kot zunanji. V njem se kopičijo ogljikov dioksid, prašni delci, hlapne organske spojine, plesen in radioaktivni plin radon. Teh snovi ne vidimo in jih ne vonjamo, a imajo lahko resne posledice za zdravje. Najpogostejši onesnaževalec je ogljikov dioksid, ki nastaja pri dihanju, kuhanju in ogrevanju. Ko njegove vrednosti narastejo, se hitro pojavijo utrujenost, slabša koncentracija in glavoboli. Tudi pohištvo, talne obloge in barve lahko sproščajo formaldehid ter druge spojine, ki dražijo oči in dihala. Prah in mikrodelci so še ena stalnica naših domov. V zrak pridejo pri kuhanju, kurjenju, prižiganju sveč ali cigaret. Najnevarnejši so najmanjši delci, ki prodrejo globoko v pljuča in včasih celo v kri. Vlažen zrak pa pogosto prinese težave s plesnijo, katere spore škodujejo dihalom in imunskemu sistemu.
Nočni zrak, dnevna utrujenost
Meritve kažejo, da so v številnih spalnicah ponoči vrednosti ogljikovega dioksida tudi dvakrat višje od priporočene meje. Ko zapremo okna in vrata, zrak hitro postane težak. Posledice so slabši spanec, pogosta prebujanja in jutranji glavoboli. Čez dan se to kaže kot utrujenost, slabša zbranost in občutek pomanjkanja energije.
Posebno pozornost si zasluži plin radon – je brez barve in vonja, a prinaša resne posledice. V Sloveniji so zaradi geološke sestave tal njegove vrednosti višje kot v številnih drugih državah. Največ ga najdemo v kleteh in pritličjih, kjer je izmenjava zraka slabša. Radon je po podatkih strokovnjakov drugi najpogostejši vzrok za pljučnega raka, takoj za kajenjem. Ocenjuje se, da je odgovoren za približno deset odstotkov primerov te bolezni v Sloveniji. Gre torej za nevarnost, ki se tiho kopiči v naših domovih – pogosto brez našega vedenja.
Kako ugotoviti, če je zrak slab?
Zrak v prostoru je lahko obremenjen, ne da bi to takoj opazili. Znaki so pogosti glavoboli, suhe oči, vonj po zatohlem in rosenje oken. Premajhna količina vlage pa prinaša suhe ustnice, razpokano kožo in boleče grlo. Radona brez merilnika ni mogoče zaznati, zato je priporočljivo izvesti meritve, zlasti v starejših hišah in kletnih prostorih. Najpreprostejši in najučinkovitejši ukrep je redno prezračevanje. Kratko, a intenzivno odpiranje oken večkrat na dan hitro zniža vrednosti ogljikovega dioksida in vlage. V novejših, dobro izoliranih stanovanjih je priporočljiva mehanska izmenjava zraka z rekuperacijo. Pomembno je tudi, da pri prenovah izbiramo materiale z nizkimi emisijami hlapnih spojin, čistila uporabljamo zmerno in skrbimo za primerno vlažnost prostora. Rastline lahko pomagajo izboljšati mikroklimo, nikakor pa ne nadomestijo prezračevanja. In seveda – kajenje v zaprtih prostorih naj bo strogo prepovedano.
Boljši zrak, boljše življenje
Starejši, otroci in kronični bolniki so še posebej občutljivi na onesnažen zrak. Posledice se kažejo v pogostejših boleznih dihal, slabšem počutju in večji utrujenosti. Kakovosten zrak pomeni manj zdravil, manj obiskov pri zdravniku in več energije v vsakdanjem življenju. Seveda ni zanemarljiv tudi tisti zrak, ki ga v stanovanje spuščamo od zunaj. V Mestni občini Velenje so bili pred kratkim predstavljeni rezultati programa merjenja kakovosti bivanja v različnih delih občine. Meritve so pokazale zelo dobre rezultate v samem centru mesta, kjer naj bi bil za razliko od prestolnice države zrak bistveno čistejši. Razlog naj bi se skrival v daljinskem sistemu toplotnega ogrevanja. Medtem so slabše rezultate dosegli deli občine, ki so izven mestnega območja, razlog pa naj bi bil kurjenje na trda goriva kot oblika ogrevanja hiš.
Dom je prostor, v katerem si želimo varnosti in miru. A vse to izgubi pomen, če je zrak, ki ga vdihavamo, poln skritih nevarnosti. Dihanje čistega zraka ni razkošje – je osnovna potreba. Z nekaj preprostimi ukrepi lahko vsak od nas poskrbi, da bo doma resnično dihal zdravo.
