Lastniki hiš, ki imajo še stare, neustrezne greznice, bodo morali poskrbeti za ustrezno rešitev – bodisi vgradnjo male komunalne čistilne naprave bodisi nepretočne greznice. Vključeni so vsi, ki niso priključeni na javno kanalizacijo.

Kdo mora ukrepati?

Po zadnji spremembi Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne vode se rok za ureditev izteče 31. decembra letos. Ta obveznost velja za vse stanovanjske objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, gradnja te pa na njihovem območju ni predvidena. Če greznica, ki jo uporabljajo zdaj, ni zgrajena po predpisih, ki so veljali ob gradnji objekta, ali pa se iz nje odpadna voda odvaja neposredno ali posredno v vode brez predhodnega čiščenja, bo treba sistem posodobiti. Na območjih, na katerih javna kanalizacija obstaja, morajo lastniki poskrbeti za priključitev nanjo. Tam, kjer je ni, pa je treba zagotoviti malo komunalno čistilno napravo (MKČN) ali nepretočno greznico.

Rok za obstoječe objekte in izjeme

Za objekte, ki imajo trenutno pretočno greznico, ki je bila ob gradnji skladna s takratnimi predpisi, velja, da morajo sistem posodobiti ob prvi rekonstrukciji objekta. Za vse druge, ki nimajo urejenega čiščenja odpadne vode po predpisih, pa je rok jasen – do konca letošnjega leta.
Določene izjeme veljajo za območja, ki se uvrščajo v aglomeracije ‒ območja, na katerih nastaja komunalna odpadna voda in ki so dovolj gosto naseljena, da je smiselno organizirati skupno odvajanje in čiščenje te vode. Tam mora občina do 31. decembra 2027 zagotoviti javNo kanalizacijsko omrežje s komunalno čistilno napravo. Zakonodaja sicer dopušča, da se te manjše aglomeracije opremi tudi z malimi čistilnimi napravami, kar pomeni, da se lahko občine odločijo za lokalno rešitev.

Kaj izbrati: malo čistilno ali nepretočno greznico?

Praviloma se na območjih, na katerih javna kanalizacija ni predvidena, vgrajuje male komunalne čistilne naprave. Te naprave omogočajo biološko čiščenje odpadne vode, ki jo nato lahko poniknemo ali speljemo v površinske vode, če so za to izpolnjeni pogoji. Obstajajo pa primeri, ko to ni dovoljeno ali izvedljivo. Takrat je treba namestiti nepretočno greznico – na primer na vodovarstvenih območjih, na katerih je prepovedano odvajanje prečiščene vode, ali tam, kjer geografske značilnosti tal ne omogočajo pravilnega delovanja male čistilne naprave.

Kaj pa, če v hiši nihče ne živi?

Pogosta vprašanja se nanašajo na hiše, v katerih nihče ne prebiva. Čeprav je poraba vode tam minimalna, zakonodaja določa, da tam, kjer je pitna voda, nastaja tudi odpadna voda, ki jo je treba ustrezno obdelati. Tudi v teh primerih je zato treba zagotoviti skladno rešitev, razen če odpadna voda dejansko ne nastaja.

Kdo izvaja gradnjo in nadzor?

Gradnja male čistilne naprave ali vgradnja nepretočne greznice je odgovornost lastnika objekta. Ta sam izbere vrsto naprave in izvajalca del. Zagon naprave običajno opravi prodajalec opreme, ki poskrbi tudi za ustrezno dokumentacijo. Izvajalci javne službe odvajanja in čiščenja morajo voditi evidenco o načinu odvajanja in čiščenja odpadnih voda za vsak objekt posebej. Po izteku prehodnih rokov bo nadzor nad izvajanjem teh določb strožji, možne pa bodo tudi kazni za neustrezno urejene objekte.
Komunalno podjetje Velenje ima na spletni strani zapisano, da je po vgradnji čistilne naprave treba tri mesece po začetku obratovanja naročiti »Prve meritve«, ki jih izvajajo za to pooblaščeni izvajalci. Če so meritve ustrezne, se izpolni obrazec »Poročilo o prvih meritvah«, ki ga dostavite v Komunalno podjetje Velenje. Skleniti je treba tudi pogodbo o prevzemu blata iz MKČN. Na tej osnovi vas vpišejo v bazo MKČN in znižajo okoljsko dajatev za odvajanje odpadne vode za 90 %. Naslednje leto po opravljenih prvih meritvah pri vas opravijo pregled MKČN, kot to zahteva zakonodaja. Prevzem in odvoz blata iz MKČN in greznic poteka sistematično in sicer se pri vsakem uporabniku storitev izvede enkrat na tri leta.

Sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav

V Mestni občini Velenje so za sofinanciranje izgradnje malih komunalnih čistilnih naprav v okviru proračuna zagotovili 20.000 evrov. Vsak upravičenec je bil upravičen do sofinanciranja v višini 1.500 evrov. Za sofinanciranje so prejeli štiri vloge, od tega so tri v fazi dopolnjevanja. Sodeč po teh številkah je interesa občanov zelo malo. Od začetka izvajanja ukrepa so s pomočjo občinskih sredstev sofinancirali izgradnjo 104 malih komunalnih čistilnih naprav. Trenutno je na javno kanalizacijsko omrežje priključenih več kot 93 odstotkov Mestne občine Velenje. V občini Šoštanj je bil interes nekoliko višji, saj so v tem letu prejeli devet vlog za sofinanciranje, višji pa je tudi znesek sofinanciranja, ki znaša 2.000 evrov.