V novem šolskem letu Osnovno šolo Mislinja obiskuje 399 učencev, od tega na OŠ Mislinja toliko, kolikor je dni v letu, preostanek pa na še edini odprti podružnici Dolič. »Številke se iz leta v leto malce spreminjajo, a kljub demografskim izzivom ostajamo vitalna, živa in ustvarjalna šola. Če rečem hudomušno – pri nas nikoli ni dolgčas, vedno se najde kdo, ki v našo skupnost prinese nove ideje, energijo in veselje do učenja,« uvodoma pove ravnateljica Natalija Aber Jordan, ki se konec leta poslavlja z mesta ravnateljice šole. Povabili smo jo na pogovor.

Kako je organizirano delo z učenci, ki potrebujejo dodatno pomoč ali prilagoditve?

»Tem učencem posvečamo veliko pozornosti – če poleg rednega pouka ne zadostuje še dopolnilni pouk, učencem najprej ponudimo individualno in skupinsko pomoč (ISP), ob čemer nastavimo izvirni delovni projekt pomoči (IDPP). Če gre za primanjkljaje na posameznih področjih, pa jim z odločbo nudimo dodatno strokovno pomoč, učno pomoč, svetovalno storitev in po potrebi tudi spremljevalca. Naša prednost je, da otroke res dobro poznamo, saj ekipa ŠSS, ki jo sestavljajo psiholog, specialni in socialni pedagog ter pomočnica ravnatelja, skupaj z učitelji spremlja učenčev napredek in skrbi za odpravo primanjkljajev.«

Bo šola tudi letos vključena v kakšne evropske projekte?

»Seveda! Evropski projekti so nam odprli vrata v svet in postali del našega vsakdana – Inovativna pedagogika 5.0, Erasmus+, Fit4KID, Zdrava šola, vse to že dolgo niso več le »projekti«, temveč način življenja naše šole. Otrokom širijo obzorja, učiteljem pa prinašajo nove priložnosti za rast. Lahko rečem, da je OŠ Mislinja že dolgo ne le na slovenskem, temveč tudi na evropskem zemljevidu dobrih praks. Cilj je preprost: da otroci rastejo v samozavestne, odgovorne in ustvarjalne mlade ljudi, ki znajo sodelovati doma in v svetu. Projekti jim dajejo priložnost, da vidijo, da se učijo povsod – v učilnici na prostem, v tujini, v digitalnem svetu in med vrstniki.«

Kako bo šola v novem šolskem letu skrbela za varnost in dobro počutje učencev?

»Varnost in dobro počutje sta temelja, brez katerih znanja ni mogoče graditi. Pred leti, pravzaprav v času korone, smo se vključili v razvojno nalogo Varno in spodbudno učno okolje. Po končanem sodelovanju z Zavodom republike Slovenije za šolstvo so nas izbrali kot mentorsko šolo OŠ v Celjski regiji. V okviru tega s pomočnico ravnateljice deliva primere dobre prakse, pomagava pri akcijskem načrtovanju in hkrati pridobivava bogate izkušnje ostalih šol, vključenih v to nalogo. Poleg varnega in vključujočega fizičnega prostora tako velik poudarek namenjamo medsebojnim odnosom, razvoju čustveno-socialnih kompetenc, odgovornosti in spoštljivi komunikaciji. Zavedamo se, kako pomembno je, da se otrok zjutraj rad vrača v šolo – takrat lahko rečemo, da smo uspeli.«

Kako se šola povezuje z lokalno skupnostjo in društvi v kraju?

»Naša šola je kot velika krošnja – brez korenin v lokalni skupnosti ne bi mogla stati pokonci. Sodelujemo z društvi, podjetji, kulturnimi in športnimi organizacijami, saj si želimo, da otroci začutijo utrip kraja. In priznam – včasih smo pobudniki mi, včasih pa smo prijetno presenečeni gostje. Tako skupaj gradimo skupnost, na katero smo ponosni. V občini smo edina šola, zato v kraju ni prireditve, pri kateri ne bi sodelovali.«

Po 15 letih zaključujete z mandatom ravnateljice šole. Kako to?

»Tako je, po 15 letih se zaključuje moj mandat. Razlog je povsem preprost – volja sveta zavoda. Sama gledam na to kot na priložnost za nove začetke. Če rečem hudomušno: še drevje, ki sem ga posadila pred šolo, ve, da v življenju vsaka veja kdaj konča svojo rast, a hkrati omogoči nove poganjke. OŠ Mislinjo sem pripeljala do točke, ko je lahko zgled mnogim šolam, zato upam, da ta ugled šole ohranimo tudi za bodoče rodove naših učencev. O razlogih težko govorim v imenu sveta zavoda, gotovo pa velja, da je vsaka sprememba priložnost za nove poglede. Sama sem ponosna na to, kar smo v teh letih ustvarili – od nove telovadnice, sodobno opremljenih učilnic in zunanjih površin pa vse do nove kuhinje z jedilnico ter številnih mednarodnih povezav in sodelovanj, ki sem jih vzpostavila tako v državi kot tudi širše po svetu. Še posebej pa sem ponosna na rezultate pedagoškega vodenja, ki sva ga skupaj s pomočnico peljali v smeri zagotavljanja in ugotavljanja kakovosti. Vesela sem, da so mi povsod, kjer potrkam na vrata, pripravljeni prisluhniti, ponuditi pomoč ali pa me povabiti k sodelovanju. Prepričana sem, da so, tako kot je danes to že pogosta praksa, na sam postopek imenovanja v določenem delu vplivale tudi manjše interesne skupine, s širjenjem neresnic in z različnimi političnimi pritiski. Končno ministrstvo za vzgojo in izobraževanje na podlagi ugotovitev inšpekcijskega nadzora tudi ni podalo svojega mnenja k imenovanju nove ravnateljice. Samo upam lahko, da bo kljub vsemu moja naslednica nadaljevala zgodbo odlične šole in gradila na tem, kar smo ustvarili skupaj.«

Katere vrednote in usmeritve ste poudarjali, kaj ste predajali učiteljem in učencem?

»Iskrenost, spoštovanje, zaupanje, sodelovanje, odgovornost in integriteta, to so vrednote, ki sem jih skušala živeti in predajati naprej. Veliko smo delali na varnem in spodbudnem učnem okolju, na digitalnih kompetencah, mednarodnih izkušnjah. Predvsem pa sem hotela, da vsak učenec s šole odide z občutkom, da je bil sprejet takšen, kot je.«

Kakšno delo vas čaka v bodoče? Kaj boste počeli?

»Zaenkrat ostajam na šoli, si bom pa po teh napornih mesecih najprej vzela nekaj časa za oddih in družino. Potem se bom podala na pot nadaljnjega kariernega razvoja. Šolstvo je moja strast, zato sem prepričana, da bom ostala povezana z izobraževanjem, mislim pa, da v povsem novih vlogah, ki mi bodo prinesle nove izzive in zadovoljstvo. Verjamem, da bom vse znanje in izkušnje, ki sem si jih nabrala najprej kot učiteljica razrednega pouka, ki je poučevala prav v vseh razredih, nato kot pomočnica in sedaj kot ravnateljica, lahko delila med ljudi, ki bodo to cenili in spoštovali. Ko enkrat srce predaš šoli, ga ne moreš več vzeti nazaj.«