Labodi so ena najlepših in najbolj prepoznavnih ptic naših voda. Pogosto jih srečujemo na jezerih, rekah in ribnikih, kjer hitro pritegnejo poglede sprehajalcev – tudi ob Škalskem in Velenjskem jezeru. Prav zato se mnogi ljudje radi ustavijo ob njih in jih hranijo, najpogosteje s kruhom, a ta navada labodom pravzaprav škoduje. Ob Škalskem jezeru je pred kratkim poginila skoraj cela labodja družina, ki so jo domačini in obiskovalci z zanimanjem spremljali in občudovali. Enega mladiča je odnesla lisica, dva mladiča in odrasli labod pa so poginili, neuradno naj bi bil vzrok hranjenje s kruhom. Da bi izvedeli, zakaj je to početje nevarno in kako lahko labodom pomagamo, smo za pojasnila povprašali varstvenega ornitologa Alena Ploja iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Zakaj kruh za labode ni primeren?

»Labodom kruh in druga človeška hrana ne koristijo, saj so hranilno neustrezni ter lahko povzročijo bolezni in deformacije,« pojasnjuje Alen Ploj. Ostanki hrane onesnažujejo vodo in privabljajo škodljive bakterije. Poleg tega s pogostim hranjenjem labodi postanejo odvisni od ljudi in jih to početje odvrača od njihovega naravnega načina prehranjevanja,« odgovarja Ploj, ki doda, da se labodi v naravi hranijo predvsem z vodnimi rastlinami, ki jih pulijo z dna plitvin. »Poleg tega jedo tudi žuželke, ličinke, majhne polže ter občasno travo in semena na kopnem. Njihova prehrana je raznolika in se spreminja glede na letni čas in okolje.«

Družinsko življenje labodov

Labodi so znani po tem, da pogosto ostanejo v paru vse življenje. Gnezdo laboda zgradita ob vodi, samica vali jajca, samec pa medtem straži območje. Mladiči gnezdo zapustijo takoj po izvalitvi – starša jih skrbno varujeta, prevažata na hrbtu in učita hranjenja. Ko odrastejo, se naučijo leteti in nato zapustijo starše. Kaj pa nevarnosti? »Na labode in njihove mladiče prežijo različne nevarnosti. V naravi so to lisice, kune in celo velike ribe, pogosto pa tudi človek: motenje gnezd, spuščeni psi, onesnaževanje voda in promet. Mladiči so posebej ranljivi, saj so počasnejši in manjši,« zaključi varstveni ornitolog, ki poudari, da je najboljša pomoč labodom spoštovanje njihovega naravnega okolja. »Lokalna skupnost lahko postavi opozorilne table in obiskovalce obvešča o pravilnem ravnanju. Pomembno je varovanje mokrišč in voda, pa tudi to, da pse ob vodi držimo na povodcu ter se izogibamo motenju gnezd. Če najdemo poškodovanega laboda, je najbolje poklicati 112 – a ko pomagamo, pazimo, saj lahko ptice prenašajo bolezni, kot je ptičja gripa.«