1. oktobra obeležujemo mednarodni dan starejših odraslih, ki ga je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov pred 35 leti. Letošnji slogan se glasi »Starejši kot gonilna sila lokalnih in globalnih ukrepov: naše ambicije, naše dobro počutje in naše pravice.«
Z besedo »starejši« običajno označujemo osebe, stare 65 let ali več
Projekcije kažejo, da se bo število ljudi v tej starostni skupini po svetu več kot podvojilo, s 761 milijonov leta 2021 na 1,6 milijarde leta 2050. Še hitreje narašča število oseb, starih 80 let ali več.
Starejši predstavljajo vse pomembnejši in rastoči del družbe
Demografski premiki jasno kažejo, da starejši predstavljajo vse pomembnejši in rastoči del družbe. Njihovo enakopravno priznavanje ter vključevanje v oblikovanje politik in zakonodaje sta ključna za trajnostni razvoj. Glede na daljnosežne posledice staranja prebivalstva na socialne, ekonomske in okoljske razsežnosti je nujno razvijati strategije, ki se odzivajo na potrebe starejših – od vključujočih ekonomskih priložnosti do pravičnega dostopa do zdravstvenega in socialnega varstva ter njihovega opolnomočenja za aktivno sodelovanje v družbi brez diskriminacije.
Število starejših tudi v Sloveniji narašča
1.januarja lani jih je bilo dvakrat toliko kot leta 1991. V EU je bil leta 2023 največji delež starejših v Italiji (24 %), najnižji v Luksemburgu (15 %), Slovenija se je uvrstila tik nad povprečje EU (21%). Na začetku lanskega leta je bilo v Sloveniji 462.512 prebivalcev, starih najmanj 65 let. To je bilo dvakrat toliko kot ob osamosvojitvi leta 1991. Njihov delež med vsemi prebivalci je takrat znašal 11 %, letos pa 22 %. Še bolj narašča število stoletnikov, torej oseb, starih 100 let ali več: 1. januarja lani jih je bilo 386 ali skoraj 15-krat toliko kot leta 1991. Med njimi je bilo 62 moških in 324 žensk, beleži Statistični urad (SURS).
Gospodinjski status prebivalcev se s starostjo spreminja
Medtem ko jih je v starostni skupini 65–69 let v 2021 skoraj dve tretjini živelo z zakoncem oz. partnerjem, pa je bilo pri starosti 85+ takih nekaj več kot petina. Po drugi strani jih je iz starostne skupine 65–69 let v skupinskem gospodinjstvu (kamor spadajo tudi domovi za starejše) živelo 1 %, iz skupine 85+ pa 15 %. Pokojnino je leta 2023 prejemalo 635.012 oseb, največ med njimi, 76 %, je bilo prejemnikov starostne pokojnine. Povprečna neto starostna pokojnina je znašala 823 eurov. Povprečna starost novih uživalcev starostnih pokojnin je bila leta 2023 62 let in 9 mesecev za moške ter 61 let in 8 mesecev za ženske, še beležijo na SURS.
Pokloni čas, polepšaj dan
Nacionalni inštitut za varovanje zdravja (NIJZ) podpira zastavljene cilje Združenih narodov tudi v okviru 1. oktobra mednarodnega dne starejših. Letos že tretje leto zapored organizira vseslovensko akcijo Pokloni čas, polepšaj dan (PČPD), ki temelji na Poudarkih medsektorskega povezovanja v posamezni lokalni skupnosti, medgeneracijskega sodelovanja ter različnim aktivnostim, ki povezujejo različne generacije. »Letos smo akciji dodali še temo starizma, katero želimo vključiti tudi v naslednje desetletno obdobje akcije,« sporočajo. V sklopu svojega delovanja akcijo PČPD podpirajo slovenska mreža zdravih šol, zdravje v vrtcu, zdrava mesta, izvajalci patronažnega zdravstvenega varstva, Služba za nevladne organizacije ter področje duševnega zdravja. Vsak lahko prispeva k akciji – vsako dejanje in vsak podarjen trenutek šteje. Podarimo svoj čas in nekomu polepšajmo dan!
