Velenje, 11. septembra – Svetovni dan prve pomoči obeležujemo vsako drugo soboto v septembru. Uvedel ga je mednarodni Rdeči križ leta 2000, ko je pobudo podalo 16 evropskih nacionalnih organizacij Rdečega križa. Organizirano nudenje prve pomoči se je začelo leta 1859, ko je švicarski poslovnež Henri Dunant naletel na grozljive prizore po bitki pri Solferinu v Italiji. S pomočjo lokalnih prebivalcev je oskrbel ranjence na bojišču, ne da bi se oziral na njihovo narodnost. Iz te izkušnje se je porodila zamisel o nevtralni organizaciji za pomoč v vojnah, kar je vodilo do ustanovitve Rdečega križa leta 1863.
Kasneje so se razvili tudi prvi tečaji prve pomoči, sprva za vojake, nato za civiliste. Sčasoma se je prva pomoč uveljavila kot pomembno znanje, ki bi ga moral poznati vsak človek – brez izjeme.
Ko se zgodi nesreča, prva pomoč pogosto odloča med življenjem in smrtjo
Dobro je vedeti, da šteje vsaka sekunda. Pri prvi pomoči govorimo o naboru enostavnih, a učinkovitih ukrepov, s katerimi lahko laik poškodovani ali nenadno oboleli osebi pomaga do prihoda reševalcev. Pravilno in pravočasno ukrepanje lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo, med okrevanjem brez posledic ali dolgoročnimi zapleti. Prva pomoč zajema preproste, a življenjsko pomembne ukrepe: preverjanje življenjskih funkcij, izvajanje temeljnih postopkov oživljanja, zaustavljanje krvavitev, oskrbo opeklin, imobilizacijo poškodb ter varno ravnanje pri zastrupitvah. Poseben poudarek je vedno na varnosti reševalca, saj ta nikoli ne sme tvegati lastnega življenja. Najpomembnejše pravilo prve pomoči je torej: najprej poskrbimo za lastno varnost. Ne tvegajmo lastnega življenja – promet, električni tok, ogenj ali druge nevarnosti morajo biti odstranjene, preden se približamo poškodovani osebi.
Po podatkih Rdečega križa bi lahko bile številne posledice prometnih nesreč, srčnih zastojev in poškodb na delovnem mestu milejše, če bi bili očividci bolje pripravljeni. Statistike kažejo, da se možnosti preživetja ob srčnem zastoju zmanjšajo za približno 10 % z vsako minuto, ko oseba ni deležna temeljnih postopkov oživljanja. Kadar laik začne z oživljanjem takoj, se možnosti za preživetje več kot podvojijo.
Strokovnjaki poudarjajo, da prva pomoč ni namenjena le zdravstvenim delavcem. »Vsakdo je lahko v nekem trenutku prvi, ki pride na kraj nesreče. V tistih nekaj minutah pred prihodom reševalcev lahko prav laik odloči o življenju in smrti,« opozarjajo pri Rdečem križu.
Vsako leto potekajo številna usposabljanja za laike – od osnovnih tečajev do specializiranih programov za voznike, delavce, učitelje. Udeleženci tam ne pridobijo le praktičnih veščin, temveč tudi samozavest, da bodo v kritični situaciji znali in upali pomagati.
Velik pomen ima tudi preventiva: prepoznavanje nevarnosti in preprečevanje poškodb, učenje varne vožnje, pravilnega ravnanja na delovnem mestu in odgovornega vedenja v prostem času, kar prispeva k zmanjšanju števila nesreč. Zato se organizacije na tem področju povezujejo s šolami, podjetji in lokalnimi skupnostmi ter izvajajo delavnice, predstavitve in praktične vaje.
Letos bo poudarek na povezavi med prvo pomočjo in podnebnimi spremembami
Pod sloganom »Reševanje življenj v spreminjajočem se podnebju« bo letošnja kampanja osvetlila, kako ekstremne vremenske in okoljske spremembe oblikujejo način, na katerega se pripravljamo na izredne razmere. Namen je torej ozaveščati o tem, da je znanje prve pomoči ključnega pomena in da mora biti dostopno vsem – mladim, starejšim, zaposlenim, učencem, voznikom, delavcem …
Naučimo se osnovnih postopkov oživljanja, oskrbe ran in pravilnega ravnanja v nesrečah. Nesreča nikoli ne izbira – zgodi se lahko kjerkoli, komurkoli in kadarkoli. Ko se, šteje vsaka sekunda. Prva pomoč ni le znanje – je dejanje sočutja, odgovornosti in poguma. Osvežimo znanje in predvsem – ne ostanimo ravnodušni, ko nekdo potrebuje pomoč. Morda bo prav naša roka tista, ki bo rešila življenje.
