Konec lanskega leta je bilo v Sloveniji skoraj 1,8 milijona registriranih cestnih vozil, od tega nekaj več kot 1,7 milijona motornih in 59.000 priklopnih. Tri četrtine ali skoraj 1,3 milijona registriranih motornih vozil so bili osebni avtomobili. Vsaj en lastnik avtomobila pa vsak dan ostane brez svojega jeklenega konjička ‒ po podatkih policije je bilo do konca junija letos namreč ukradenih 160 avtomobilov. Tatovi pa ne kradejo zgolj avtomobilov, v letošnji polletni policijski statistiki tatvin motornih vozil se je znašlo tudi 57 ukradenih mopedov, 17 tovornjakov in 13 motorjev, če izpostavimo le najpogosteje ukradena motorna vozila. Policija sicer v prvi polovici letošnjega leta beleži 271 ukradenih motornih vozil. V lanskem letu so tatovi skupaj ukradli 534 motornih vozil, od tega 302 avta, 129 mopedov, 44 traktorjev in 129 mopedov. Daleč največ, skoraj polovico, so jih odtujili na območju ljubljanske policije uprave, ki je tudi največja v Sloveniji, sledi pa mariborska z 82 ukradenimi motornim vozili.
Število tatvin motornih vozil sicer že nekaj let pada, še leta 2016 je bila številka preko tisočice, natančneje 1.002, najvišja v zadnjih 15 letih pa je bila v letu 2013, ko je bilo ukradenih 1.464 motornih vozil, od tega 759 osebnih avtomobilov ter kar 426 koles z motorjem. Če ste že postali žrtev tatvine vozila ‒ kakšna je verjetnost, da boste avto kdaj dobili nazaj? Majhna. Policija je lani namreč preiskala tretjino teh kaznivih dejanj, lastnikom pa nato vrnila 188 ukradenih vozil.
Renault prvi, sledi volkswagen
Med znamkami, ki so najpogosteje tarča tatov, že nekaj let prednjači renault – lani so tatovi ukradli 84 motornih vozil te znamke, sledijo mu volkswagen z 48, opel z 29 in audi s 27 ukradenimi vozili. Po tipu motornih vozil pa je na prvem mestu clio (lani so jih ukradli 23), sledita mu megane (21) in golf (20). Golf je bil sicer še pred desetletji po številu tatvin daleč na prvem mestu – leta 2015 so jih ukradli 107. Največ motornih vozil je, kar ni presenečenje, ukradenih ponoči, na statistiko pa, tako pravi policija, vpliva tudi letni čas. Na avtomobile, kombinirana in tovorna vozila tatovi prežijo vse leto, medtem ko pri motornih kolesih veliko vlogo igrajo vremenske razmere. »Če je zima bolj mila in se spomladi motoristična sezona začne prej, se to pozna tudi pri statističnih podatkih,« pravijo na policiji. Z razvojem tehnologije in avtomobilske opreme, kot so alarmi in varnostni sistemi, se je močno spremenil tudi modus operandi avtomobilskih tatov. Kot v imenu policije pojasnjuje predstavnik za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Drago Menegalija, morajo imeti od konca 90. let avtomobili, prodani na območju EU, že serijsko vgrajeno elektronsko blokado motorja, ki preprečuje nepooblaščen zagon motorja. To velja tudi za najnovejša vozila. »Razlika je sicer v tem, da se je sistem serijske blokade motorja s časom izpopolnjeval. Tako imajo danes vozila (vsaj srednjega in višjega cenovnega razreda ali izdelana po naročilu) poleg serijsko vgrajene blokade motorja običajno vgrajen še sistem za spremljanje lokacije vozila, ki sicer ne prepreči tatvine, a lastniku omogoči spremljanje vozila tudi po njej.«
Storilec mora avto najprej odpreti
Tatvin, pri katerih bi storilec razbil steklo, zlomil kontaktno ključavnico in spojil žice pod volanom, danes praktično ni več, pravi Menegalija. Storilci so aktivnosti prilagodili novim zaščitam vozil in danes pri tatvini uporabljajo razne elektronske pripomočke, ki kljub serijsko vgrajeni blokadi motorja omogočijo nepooblaščen zagon motorja vozila. »Vsekakor pa mora storilec vozilo najprej odpreti, pri tem pa naj bi povzročil čim manj škode. Na kakšen način storilec vozilo odpre, je prav tako odvisno od znamke, tipa in modelnega leta vozila. Najbolj pogosto pa storilec v vozilo vlomi tako, da razbije eno od stekel ali zlomi ključavnico na vratih,« še pojasnjuje Menegalija. Dodaja, da lahko storilci pri vozilih, ki za odklepanje/zaklepanje in zagon motorja uporabljajo tako imenovani „keyless sistem“, uporabijo elektronski pripomoček, s katerim skenirajo signal, ki ga oddaja ključ vozila (če je shranjen na primer v bližini vhodnih vrat hiše/ stanovanja, v jakni v lokalu ...), in tega z elektronskim pripomočkom podaljšajo oziroma prenesejo v neposredno bližino vozila, kjer z drugim pripomočkom signal posredujejo vozilu. Vozilo storilec lahko odpre in nato zažene motor. Na vprašanje, kaj se po podatkih policije zgodi z ukradenimi avtomobili, Menegalija odgovarja, da je v zadnjih letih vse manj odtujenih vozil predelanih (sprememba številke šasije in drugih ID-znakov) in vrnjenih v cestni promet. »Odtujena vozila se v večini uporabijo za popravilo poškodovanih vozil ali pa jih prodajo po delih. Del teh vozil se proda v Sloveniji, del pa v tujini (prav tako običajno za rezervne dele), predvsem v vzhodnem delu Evropske unije ali na območju držav bivše Jugoslavije,« še dodaja predstavnik policije za odnose z javnostmi.
Kako je s krajo vozil v Šaleški dolini?
Čeprav je bilo v preteklosti na območju Policijske postaje Velenje in tudi širše kar nekaj poizkusov odtujitve vozila, nekaj pa je bilo tudi uspešno odtujenih, so nam na Policijski postaji Velenje zatrdili, da se v zadnjem času s tovrstno problematiko ne srečujejo.
Je pa iz medijskih objav moč razbrati, da se s problematiko odtujitve vozil srečujejo na Koroškem, kjer so si nepridipravi v zadnjem času izposodili kar nekaj vozil. Vozila so bila v naslednjih urah sicer izsledena v bližnjih krajih. Nazadnje so se s takšno odtujitvijo vozila srečali gasilci iz Prevalj, ko jim je neznana oseba ponoči odpeljala servisno intervencijsko vozilo, kasneje pa je bil avtomobil nepoškodovan najden nekaj kilometrov naprej, v Mežici.
