Prijetna temperatura v notranjosti vozila ni le stvar udobja, pač pa pomembno vpliva tudi na voznikovo sposobnost koncentracije, presoje in dolžino reakcijskega časa. Tako klimatska naprava spada med pomembne elemente pasivne prometne varnosti, sporoča Agencija za varnost prometa (AVP). 

Posebej ob visokih poletnih temperaturah

Visoka temperatura v kabini vozila ni obremenjujoča le za voznika, pač pa tudi za potnike – pri tem je treba posebej izpostaviti otroke, starejše osebe in tudi domače živali, ki imajo z uravnavanjem telesne temperature večje težave. Temperatura pri otroku se lahko dviguje 3- do 5-krat hitreje kot pri odrasli osebi. Resne zdravstvene težave lahko nastopijo že pri temperaturah, ki dosegajo 40 0C. Kako zelo pomemben dejavnik je primerna temperatura v avtomobilu, so ugotovili tudi pri nemškem avtomobilskem klubu (ADAC). Z vsako dodatno stopinjo v kabini, v kateri je temperatura višja od 25 0C, naj bi se tveganje za nesrečo namreč dvignilo kar za dva odstotka! 

V parkiranem avtomobilu je lahko hitro nevarno vroče 

V kabini osebnega avtomobila, ki ima velike steklene površine, lahko temperature tudi v zmerno toplem sončnem dnevu hitro dosežejo mejno raven. Tudi pri prijetni temperaturi 26 0C lahko že v desetih minutah doseže temperatura v kabini visokih 32 0C, po 30 minutah na soncu pa je lahko v kabini že 45 0C! Pri tem barva karoserije avtomobila, zatemnjena stekla ali celo za kak centimeter odprta okna ne igrajo velike vloge. Še vedno so najbolj učinkovita zaščita pred soncem garaža, nadstrešek in gosta krošnja drevesa. V AVP tako apelirajo na voznike – v parkiranem avtomobilu nikoli, niti za nekaj minut, ne puščajte zaprtih otrok ali domačih živali! Posledice so lahko tragične … 

Kako čimprej do znosne temperature v kabini? 

Da boste pred vožnjo lažje ohladili avtomobil, ga morate najprej temeljito prezračiti (odprta vrata). Po začetku vožnje lahko ostanejo okna nekaj časa odprta, hitro zatem jih zaprite in hkrati vklopite notranje kroženje zraka na klimatski napravi. Želeno temperaturo seveda nastavite pred začetkom vožnje, saj pogosto pogledovanje na nastavitve moti pozornost med vožnjo. Priporočena razlika med zunanjo in notranjo temperaturo je sicer 6 do 7 0C. Ne pozabite – tudi če boste na začetku vožnje nastavili najnižjo temperaturo, to ne bo vplivalo na temperaturo vpihanega zraka. Le vpihovanje ohlajenega zraka bo zelo intenzivno in tako seveda moteče. 
Če ima vozilo samodejno klimatsko napravo (tudi večpodročno), bodo toplotni senzorji zaznali potrebno intenzivnost vpihovanja, smer zračnega toka in tudi intenzivnost delovanja kompresorja, sicer morate to pač storiti sami. Za manj moteč piš hladnega zraka priporočajo: 

• Spustite senčnik vetrobranskega stekla (tako bo piš hladnega zraka zakrožil mimo glave). 
• Šobe vpihovanja usmerite stran od telesa, posebno od odkritih delov. 
• Ko je kabina ohlajena, zapirajte dotok zunanjega zraka le v tunelih. 
• Proti koncu (daljšega) potovanja nekoliko dvignite temperaturo (tako boste ublažili temperaturni šok ob izstopu). 

Pogosto spreminjanje nastavitev klimatske naprave je nepotrebno, hkrati pa je lahko tudi motilec osredotočenosti med vožnjo, posebej še, če klimatska naprava med vožnjo omogoča več funkcionalnosti (ioniziranje zraka, odišavljenje, intenzivnost delovanja, nadzor in analiza kakovosti zunanjega zraka …). Vse potrebno tako nastavite pred vožnjo, obenem pa se pred začetkom dobro podučite o potrebnih korakih sprememb nastavitev, da pogled ne bo begal proti armaturni plošči predolgo, če sploh. 

Višja poraba? Že, a tudi več varnosti. 

Seveda delovanje klimatske naprave dodatno obremenjuje motor in s tem dviguje porabo goriva oziroma energije. Pri motorju z notranjim zgorevanjem (ICE) žene kompresor, kot ključni element klimatske naprave, pogonski motor. Pri električnem avtomobilu (BEV) pa ima kompresor svoj pogon oziroma svoj elektromotor (in tako lahko deluje neodvisno od pogonskega motorja), zato lahko klimatsko napravo krmilite tudi na daljavo in pri parkiranem avtomobilu. 
Med vožnjo je tako treba računati na (tako, preko palca) nekaj odstotkov višjo porabo (tri do pet), pri električnem avtomobilu pa porablja klimatska naprav od kilovata do kilovata in pol na uro. To pomeni, da je skrb za izpraznitev baterije ali resen poseg v domet v poletnih zastojih tudi pri voznikih električnih vozil v glavnem odveč, saj takšna poraba pomeni recimo samo kakšnih 10 km manj. 

Redno vzdrževanje za dobro delovanje 

Vsekakor pa klimatska naprava, ki je zelo kompleksen sistem prezračevanja, gretja in zračenja, zahteva tudi redno vzdrževanje in servis. Predvsem dopolnjevanje s hladilnim plinom, ki je medij v napravi, zahteva dopolnitev vsake tri do štiri leta. Preverjanje tesnosti napeljave, mikrobiološko čiščenje, ki preprečuje zatohel vonj, predvsem pri občasni rabi, ter redna menjava kabinskega filtra se priporočajo vsaj enkrat letno. Ni hujšega kot ostati v prometnem zamašku pri 35 stopinjah, ko klimatska naprava povsem odpove. Tudi med vožnjo voznikova koncentracija hitro popušča, svoje pa lahko dodajo še drugi motilci pozornosti, kot so nejevoljni potniki, morebitna odprta okna … 
Dobro delujoča klimatska naprava torej ne skrbi le za udobno počutje voznika in potnikov, ampak je kot takšna tudi pomemben element pasivne varnosti. Pri AVP zato voznikom svetujejo, naj se dobro podučijo o optimalni rabi, da se z nastavitvami ukvarjajo pred vožnjo ter da skrbijo za vzdrževanje in servis tega kompleksnega sistema. 

Počitek pred vožnjo in hidracija med njo 

Ne glede na učinkovitost klimatske naprave in optimalno klimo v kabini pa pri AVP svetujejo, da se na pot vedno odpravite povsem spočiti in v primerni psihofizični kondiciji. Med potjo poskrbite za redno hidracijo, za steklenico vode v kabini, saj vas lahko preseneti zastoj. Na daljši poti vedno poskrbite za redne postanke in počitke (vsaj na dve uri vožnje za vsaj 15 minut). Tak postanek pa lahko izkoristite še za kakšno hitro raztezno vajo, požirek pijače in morda celo za menjavo voznika (če je v avtomobilu več voznikov).