Velenje, 6. avgusta – Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je pred dnevi prejela rezultate obdukcije psičke, ki je junija poginila po kopanju v Bohinjskem jezeru. Po ugotovitvah je do pogina najverjetneje prišlo zaradi hkratne zastrupitve z dvema strupenima snovema, med katerimi je bil tudi anatoksin – nevrotoksični alkaloid, ki ga proizvajajo cianobakterije. 
O tem, ali je kopanje psov v naravnih vodah varno, smo povprašali direktorja Šaleške veterine, Toma Wankmüllerja, dr. vet. med.

Okužena voda ni primerna za nikogar

»Seveda se psi lahko kopajo – zakaj pa ne? To je nekaj povsem naravnega, zlasti za pasme, ki imajo rade vodo, kot so zlati prinašalci, labradorci ali lovski psi. Če vidijo vodo, pogosto kar sami skočijo vanjo,« pravi Wankmüller. 
Ob tem pa opozarja, da mora biti voda primerna tudi z vidika kakovosti, tako za ljudi kot za živali. »Če je voda primerna za kopanje ljudi, je načeloma varna tudi za živali. V primeru prisotnosti nevarnih bakterij ali toksinov, na primer fekalnih bakterij ali cianobakterij, pa seveda ni primerna za nikogar. A o takih primerih bi morali biti ljudje pravočasno obveščeni, saj vzorčenje in nadzor nad kakovostjo vode opravljajo pristojne službe,« dodaja.

Kjer kakovost vode redno spremljajo, ni razloga za skrb

Direktor Šaleške veterine še poudarja, da pri presoji varnosti kopanja ne gre posploševati: »Seveda ni vsaka naravna ali celo odpadna voda primerna za kopanje, ne za ljudi in ne za živali. A tam, kjer so pogoji urejeni in kakovost vode redno spremljajo, kot je na primer na pasji plaži ob Velenjskem jezeru, ni razloga za skrb. Redno jemljejo vzorce, lokalna skupnost pa poskrbi, da bi bila javnost ob morebitni nevarnosti tudi pravočasno obveščena.« 
Po njegovih besedah psi pogosto med kopanjem tudi pijejo vodo, zato mora biti ta neoporečna. »Če voda ni varna za pitje, ni primerna niti za kopanje. Prisotnost fekalnih bakterij, kot je Escherichia coli, pomeni resno tveganje za ljudi in živali. Voda v stiku s telesom lahko vstopi skozi usta, oči ali druge telesne odprtine, zato sta higiena in nadzor kakovosti ključnega pomena,« še opozarja Wankmüller.

Kaj, če pes po kopanju bruha?

»V takem primeru se vedno najprej posvetujete z veterinarjem. Ni nujno, da so simptomi, kot je bruhanje, neposredno povezani s kopanjem, zato je pomembno, da se z veterinarjem pogovorite in opišete celotno situacijo. Anamneza je namreč lahko veliko širša od samega ‘čofotanja’ v vodi.« 
Doda še, da je po kopanju priporočljivo psa doma oprhati s čisto, sladko vodo, še posebej, če se je kopal v morju ali v onesnaženi vodi. »Če gre za čisto sladkovodno jezero ali reko, dodatno tuširanje po navadi ni potrebno, razen če lastnik opazi, da ima pes občutljivo kožo ali morebitne znake draženja.«