Velenje, 19. avgusta – V Domu kulture Velenje je potekala razprava o priložnostih in potrebah gospodarstva SAŠA regije. Uvodoma so predstavili predlog Zakona o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije ter ključna izhodišča programa, sledila pa je širša razprava z deležniki iz regije.
Podpora podjetništvu in stabilni infrastrukturi
Državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Srečko Đurov je poudaril pomen sodelovanja vseh deležnikov: »Danes smo opravili zelo zanimivo razpravo, v kateri se je pokazalo, da zakon predstavlja dobro osnovo za razvojni preboj Saša regije po izhodu iz premoga.« Ena izmed pripomb je bila povezana s PSE Družmirje. Đurov je pojasnil, da je to bil predlog resornega ministrstva, saj je eden izmed ciljev tudi energetski prehod.
Regija se mora najprej zanesti nase
Matevž Frangež, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, je v razpravi poudaril, da se mora regija – kot vedno doslej – najprej zanesti nase. „Verjamem, da se tega v Velenju, Šoštanju in celotni dolini zavedate,“ je dejal in dodal, da je trenutno največji izziv oblikovanje kakovostnega programa, ki bo temeljil na zakonu kot pravni podlagi in regiji prinesel konkretne rezultate.
Končni rok za izvedbo projektov se zamika v leto 2028
Dotaknil se je tudi razveljavljenega javnega razpisa za spodbujanje velikih investicij. Pojasnil je, da datuma ponovne objave še ne želi narazkriti, saj so v preteklosti roki pogosto zamujali, kar je vodilo do prelomljenih obljub. Kljub temu je izpostavil dva pomembna premika, dosežena v dialogu z Evropsko komisijo: prvič, da bodo prijavitelji, ki so oddali vloge na razveljavljeni razpis, lahko uveljavljali upravičene stroške že od datuma oddaje prejšnje vloge, in drugič, da je bil končni rok za izvedbo projektov zamaknjen v leto 2028. »To pomeni več časa za pripravo in izvedbo projektov, a tudi večjo odgovornost tako za državo kot za regijo,« je opozoril. Ob tem je podjetnike pozval, naj bodo ob prihajajočem razpisu dobro pripravljeni in predvsem odzivni pri dopolnjevanju vlog, saj je prav neodzivnost prijaviteljev pogosto razlog za zamude pri ocenjevanju. „Če želimo čim prej vedeti, kateri projekti si zaslužijo podporo za prestrukturiranje regije, mora biti to obojestranski proces – država naj opravi svoj del, regija pa svojega,“ je zaključil.
Pomembno je, da podjetnikom regija ponudi privlačno, perspektivno okolje
Podpredsednik Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice Samo Mirnik je dejal, da bo imelo gospodarstvo ključno vlogo pri ustvarjanju dodane vrednosti, ki bo izgubljena zaradi prenehanja poslovanja premogovnika in povezanih dejavnosti. Velik izziv je torej, kako to nadomestiti.
Kompromisi, prilagoditve, usklajevanja
Velenjski župan Peter Dermol je izpostavil, da je dosedanje delo na zakonu o razvojnem prestrukturiranju potekalo izjemno intenzivno in korektno. Kot je poudaril, pri pripravi zakonskega osnutka sodelujejo skoraj vsa ministrstva, zato je bilo potrebnih veliko kompromisov, prilagoditev in argumentiranih usklajevanj. Šoštanjski župan Boris Goličnik je povedal, da je vesel, da je zakon sploh prišel v javno obravnavo, čeprav bi si želel, da bi se to zgodilo že pred tremi leti, kot je bilo predvideno v strategiji. O pripombah na osnutek Zakona o prestrukturiranju pa več po današnji izredni seji na www.nascas.si
