Smeh je spontana ali zavestna reakcija telesa in duha, ki se izraža z ritmičnimi zvoki, spremembo obraza, trzljaji trebušnih mišic. Smeh je čustveni in telesni odziv na veselje, presenečenje, povezanost ali celo napetost. Razlogov za smeh je več, smeh je lahko odziv na humor, uporabljen za krepitev socialnih vezi, za živčno razbremenjevanje ali kot mehanizem preživetja.

Med smehom se v telesu dogaja nešteto stvari, sprostijo se endorfini, zniža se kortizol, izboljša se pretok krvi in kisikova nasičenost, aktivirajo se mišice trebuha, prsnega koša, obraza, smeh je za srce in pljuča mini trening.

Smeh pa ni samo »zabaven dodatek«, ampak dokazano terapevtsko sredstvo, zato se uporablja v psihoterapiji, rehabilitaciji, paliativni oskrbi, delavnicah za starejše, otroke, podjetja ... In če se vprašamo, koliko se smejimo, je odgovor v vsakem primeru – premalo.

Kaj pa joga smeha?

Med terapevtske vadbe bi torej lahko uvrstili tudi jogo smeha, ki je kombinacija smejalnih vaj in dihalnih tehnik iz joge, ki vodijo do sprostitve, boljšega počutja in zmanjšanja stresa. Pri jogi smeha gre za vadbo smeha brez humorja ali šal, ki pogosto vodi v spontan, iskren smeh.

Naša sogovornica Boža Božena Lesjak je certificirana vaditeljica joge smeha. Jogo smeha vodi že 9 let. »Meni je bil smeh že vse življenje zelo blizu, enkrat pa sem našla oglas za tečaj joge smeha Simone Krebs v eni od revij. Simona je mednarodna vaditeljica in učiteljica joge smeha. S hčerko Etijano sva se prijavili na ta njen seminar oz. izobraževanje in pridobili certifikat za vaditeljici joge smeha,« o začetkih pove Lesjakova.

O jogi smeha pa sogovornica razloži: »Joga smeha temelji na preprostem principu, da se vsak človek lahko smeje brez posebnega razloga, tudi če gre sprva le za igrani smeh, ta hitro preide v pristnega, zlasti v skupini, kjer deluje zrcalni učinek, ker je smeh nalezljiv. Smeh aktivira parasimpatični živčni sistem, izboljšuje dihanje, krepi imunski sistem, zmanjšuje stresni hormon in spodbuja sproščanje endorfinov ‒ hormonov sreče, zaradi česar se potem bolje počutimo in posledično bolje delujemo.«

Za jogo smeha ni potrebno nobeno predznanje

Kako pa poteka vadba joge smeha? »Za jogo smeha je zelo pomembno, da poteka v sproščenem, vzpodbudnem vzdušju, da omogoča povezovanje med udeleženci in skupno doživljanje moči smeha. Ko vodim skupino joge smeha, najprej razložim nekaj o zgodovini, kako je joga smeha nastala, potem pa udeležencem delavnice razložim, kako pravzaprav deluje. Zelo pomembno je, da poznajo pet resnic o jogi smeha, ki so: vsi se lahko smejemo brez razloga, smeh je nalezljiv, smeh je dober za zdravje in zmanjšuje stres, med pravim in narejenim smehom ni razlike, smejati se je treba vsaj 15 do 20 minut skupaj.

Pet resnic o smehu sem vpletla v pravljico, ki nosi naslov Kdor se smeje, je junak, ki sem jo napisala ravno z namenom, da se lahko joga smeha širi tudi med družine, učitelje, učence. Smeh je namreč element, ki bi ga za bolj sproščeno vzdušje pravzaprav morali uporabljati prav vsi pedagogi.

Namen pa je dosežen, če joga smeha poveže udeležence v skupini, da pridobijo izkušnjo sprostitve, veselja in čustvene opore, ki jo ponuja smeh kot naravno in univerzalno orodje dobrega počutja. Po tem pri jogi smeha z udeleženci nadaljujemo z vajami, recimo s ploskanjem, z dihanjem, gibanjem, s plesom in smehom, na koncu pa sledi še zaključna meditacija. Za vadbo joge smeha ni potrebno nobeno predznanje in je primerna za prav vse starosti, s hčerko jo izvajava tudi za predšolske otroke, pa tudi v šolah in po domovih starejših občanov. Primerna je tudi za tiste, ki so gibalno ovirani, saj se vaje lahko izvajajo v sedečem položaju.«

Včasih smo se smejali do štirikrat več kot zdaj

O tem, kolikokrat bi morali izvajati jogo smeha, da bi se dejansko poznalo na dobrem počutju, Boža Božena Lesjak pove: »Dejansko lahko sami sebi pomagamo, da se bolje počutimo, lahko se tudi sami smejemo, ker jogo smeha, ki jo večkrat izvajamo, tako ponotranjimo, da si jo lahko pripravimo sami zase, čisto enostavno, lahko recimo pred zrcalom. Bolj in več se smejemo, boljše je naše počutje, tudi ni pomembno, ali se smejimo dejansko, lahko samo obrnemo kotičke ustnic navzgor, kot da se smejemo, naši možgani pa bodo to razumeli kot pravo smejanje in takoj se začne proces sproščanja hormonov sreče in posledično boljšega počutja.«

Splošno znano je, da se otroci smejejo do 300-krat na dan, odrasli pa manj kot desetkrat. Kaj pa o tem meni vaditeljica joge smeha? »Skrbi me, da se tudi otroci smejijo čedalje manj. Ko smo bili otroci mi, smo se smejali do štirikrat več, žal pa ne vem, zakaj je temu tako, ali bi to pripisali hitremu tempu življenja, da si ne vzamemo dovolj časa, ali temu botruje družba ali zagledanost vsakega posameznika v svoj telefon. Včasih je bilo drugače, bilo je več pristnega druženja in posledično več smeha.«