“Danes je za Premogovnik Velenje izjemen dan. Ob dnevu rudarjev praznujemo vsi, praznuje celotna Šaleška dolina,” je obiskovalce na mestnem stadionu, potem ko je nanj prišlo več kot 250 uniformiranih rudarjev v paradi, pričakala pa jih je številna množica, nagovoril generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec. »Letos imamo poseben razlog, da slavimo še slovesneje, ponosneje in bolj veselo. Slavimo namreč visok in častitljiv jubilej, 150 let obstoja. Praznujemo ga na kraju zgolj nekaj sto metrov stran od tam, kjer je pred poldrugim stoletjem prva vrtina prevrtala premogov sloj, kasneje pa sta tu v premog zarezala prvi kramp in prva lopata. Po 150 letih praznujemo torej skoraj na istem mestu, kjer se je začela izjemna zgodba ustvarjanja industrijske zgodovine Šaleške doline, razvoja, trdega dela in izjemnega tovarištva.”

Viški proizvodnje, nove tehnologije, a tudi žrtve

Ko se je ozrl v zgodovino, je dodal podatek, da je bilo leta 1887 izkopanih 3.500 ton premoga, med letom 1981 in 1986 se je proizvodnja povzpela nad 5 milijonov ton nakopanega premoga letno, zdaj odkopljejo dobra dva milijona na leto. Poleg količin se je zelo spremenil način rudarjenja. “Sodobna tehnologija in oprema, transportni sistemi in digitalno vodenje so nadomestili veliko večino fizičnega napora, a temeljne vrednote – strokovnost, zanesljivost in pogum – ostajajo nespremenjene. Zaradi tega delo rudarja ni le poklic, temveč je precej več od tega, je način življenja. Način življenja, ki zahteva predanost, znanje, moč, vztrajnost in tovarištvo. Vse to so vrline, ki rudarju omogočajo preživetje v spopadu s silami narave.”
Ob tem je spomnil tudi na vse, ki so v premogovniku izgubili svoja življenja. Letos januarja se Sandi Judež, Dejan Črep in Mitja Stropnik iz globin podzemlja niso vrnili živi. “V zgodovini  premogovnika je bilo 151 rudarjev, ki jim je premog dajal kruh za življenje in jim je njihova življenja tudi odvzel. V ta namen in njihov spomin bomo letos postavili spominsko obeležje na območju Muzeja premogovništva Slovenije,” je dejal Mavec, prisotni pa so se vsem žrtvam premogovništva poklonili z minuto molka.
Mavec je ob tem izrekel vse pohvale in iskreno zahvalo vsem pogumnim rudarjem, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da so lahko odkop, poškodovan v nasreči, sanirali in varno zagnali, “še posebej pa pohvala velja našim neustrašnim jamskim reševalcem,” je dejal.

Še čakajo na Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje

Seveda se je direktor v svojem nagovoru dotaknil tudi dveh ključnih zakonov, ki jih v Premogovniku Velenje in Saša regiji nestrpno pričakujejo, da bi lahko izpeljali prehod v novo razvojno obdobje brez premoga. Pri tem je poudaril, da letnica 2033 pomeni le konec odkopavanja premoga, ne pa tudi Premogovnika Velenje, saj naj bi trajalo še vsaj 15 let, da bodo končana vsa zapiralna dela. Zato bodo najprej potrebovali še okoli 600, nato pa postopoma manj delavcev. Zato še računajo na zaposlovanje mladih v Premogovniku Velenje. 
“Dokaz, da mladi verjamejo v to skupno vizijo, je danes tu pred nami. Ponosno in z veseljem opazujem, kako nova generacija rudarjev vstopa v naš rudarski stan. Pridružili se bodo svojim izkušenim kolegom rudarjem in nadaljevali vrednote, ki ste jih zgradili vi, spoštovani sodelavci in naši nekdanji zaposleni. Iskrena hvala za vaš prispevek, predanost, pripadnost in srčnost.”
V rudarski stan so simbolično sprejeli 33 novincev, dijakov rudarske, strojne in elektrosmeri, med katerimi pa bodo mnogi nadaljevali šolanje v višjih stopnjah šolanja.

Častni skok opravil Jože Novak

Sestavni del skoka čez kožo je že veliko let tudi sprejem novinca, ki mu s tem izkažejo pozornost in priznanje. Mednje se je letos vpisal minister za naravne vire in prostor, zadolžen tudi za področje rudarstva, Jože Novak, po izobrazbi krajinski arhitekt in prejemnik nagrade za življenjsko delo Društva krajinskih arhitektov Slovenije. Njegovo poklicno pot zaznamuje globoko spoštovanje do prostora – in do ljudi, ki so ga soustvarjali z delom, žulji in s pogumom.
Kot so dejali v njegovi predstavitvi, s častnim skokom čez kožo ne vstopa v rudarsko jamo, temveč v rudarsko zgodbo – zavezano prihodnosti, ki bo dolini vrnila, kar ji pripada: dostojanstvo, vizijo in razvoj.
Njegovo geslo se je glasilo: “Z roko v roki tradicija in znanje – v rudniku raste novo spoznanje. Na temeljih znanih veščin in sodobnih tehnologij, z vizijo prihodnosti – gremo naprej.”
 V svojem nagovoru zbranim je poudaril, da je treba trojno dinamiko rudarjenja – zapiranje, razvoj in raziskovanje – opredeliti strateško in dolgoročno in napovedal, da bo ključen sistemski dokument – Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje – sprejet v tem letu. »Zakon se osredotoča na zapiranje premogovnika do leta 2033, nekatere končne sanacije pa se predvidevajo vse do leta 2045. To pomeni, da bo z rudnikom živela še cela generacija ljudi. Strošek zapiranja rudnika je ocenjen na približno 50 milijonov evrov letno, kar v 20 letih znese skupaj eno milijardo. To je strošek, ki bo bremenil sedanje generacije – ne zato, ker bi prehod želeli, temveč ker se nanj nismo pripravili v najboljših letih proizvodnje.« 

Bogat glasbeni program v čast obletnice

Letošnji skok čez kožo je bil zaradi praznovanja 150-letnice rudarjenja v Šaleški dolini drugačen in izredno bogat z glasbo. Nastopili so Pihalni orkester Premogovnika Velenje, Rudarski oktet Velenje, Harmonikarski orkester Barbara PV, Skupina Ave, 6Pack Čukur, Robert Goter, Jani Napotnik, Rajko Britovšek, Šaleški akademski pevski zbor, Šaleško folklorno društvo Koleda Velenje, Plesna šola Spin, Plesna šola Mdance in Helena Blagne. Po prireditvi je sledilo že tradicionalno družabno srečanje zaposlenih in upokojencev Skupine Premogovnik Velenje.