Viktor Semprimožnik je živi dokaz, da se zvestoba tradiciji in glasbi ne konča s selitvijo čez mejo – le spremeni obliko. Zgodba o tapetniku iz Radmirja, ki je postal ambasador slovenske glasbe na severu Evrope, nas spomni, da je dom lahko tam, kjer zaigra harmonika – tudi v Älvsjöju na Švedskem. Tam živi že šest desetletij. S soprogo se občasno vračata v Slovenijo – v kraje, kjer se je vse začelo: »Harmoniko mi je mama kupila v Radmirju, že kot dečku. Od takrat naprej je glasba moja spremljevalka.« 

Harmonika za dušo – vsak dan

Na Švedsko sta se z ženo Greto preselila leta 1964, potem ko je Viktor opravljal obrt tapetnika v Velenju in delal tudi v Slovenj Gradcu. »Tiste čase se je gradilo novo Velenje, jaz pa sem se odpravil najprej v Nemčijo na prakso, potem pa na Švedsko – za vedno,« pripoveduje Viktor, ki si je na Švedskem ustvaril življenje – odprl je svoje podjetje, pohištveno trgovino in tapetniško delavnico, poleg tega pa ustanovil glasbeno skupino Viki’s Tiroler Orkester. 
Glasba je ostala njegova stalnica: »Sem igral po celi Skandinaviji, pa skoraj po vsej Evropi – z orkestrom ali kot samostojen glasbenik. Na Danskem, Norveškem, v Nemčiji ... povsod.« Ni le izvajalec, temveč tudi avtor. »Imam okoli 300 avtorskih skladb. Tudi danes, v pokoju.« 
Viktor igra vsak dan. »To je za dušo,« pravi. Ima zbirko več kot 20 diatoničnih harmonik, mnoge med njimi so slovenske izdelave. Verjetno je eden redkih, če ne edini, ki ima takšno zbirko na Švedskem. S svojimi nastopi je spremljal Slovence na številnih dogodkih – tudi v švedski cerkvi, na pogrebih in praznovanjih: »Vedno manj nas je, moja generacija in starejši od mene počasi odhajamo. A glasba ostaja.«