Velenje – Geslo otroške olimpijade, ki se vsako leto dogaja v juniju v Sončnem parku, je Sodelujem – zmagujem in je nekoliko podobno pravemu olimpijskemu, za razliko od velike olimpijade pa je na otroški res pomembno sodelovati in zmagati. Saj zmaga vsak, ki sodeluje. “Naše geslo pomeni, da so zmagovalci vsi mladi športniki in športnice – nekako je primerna za otroke od tretjega leta dalje – ki osvojijo vse žige na številnih točkah in na koncu dobijo medaljo, ker je pač pomembno sodelovati in ne zmagati. Letos je bilo športno-zabavnih točk 13,” je povedala sekretarka Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje (MZPM) Bojana Špegel.
V slogu gesla je tudi način sodelovanja, saj se lahko otroci v nabiranje točk vključijo kadarkoli med 10. in 12. uro, pri tem jim pomagajo tudi starši, predvsem pa je vloga slednjih ta, da otroke spodbujajo, motivirajo, navijajo zanje in se vsi skupaj družijo in zabavajo. Gre za prireditev, ki je MZPM ne bi mogla izpeljati brez pomoči dveh športnih šol za otroke, to sta Mali športnik in Fit mravljice. “Seveda pa potrebujemo tudi veliko prostovoljcev. Več kot 40 jih je sodelovalo in poskrbelo, da je vse teklo gladko in bilo zabavno. Hvala mladim iz MZPM in Šolskega centra Velenje.”
Malo otrok spleza na drevo
Takšni dogodki so zelo pomembni v sedanjem času, ko slišimo, da so motorične sposobnosti otrok slabše in se otroci premalo gibajo. O tem Bojana Špegel meni: “Ti podatki so zelo različni. Tisti otroci, ki jih starši vključijo v športne klube, imajo kar dobre motorične sposobnosti, pri starših, ki se za to ne odločijo, pa je drugače in žal je telovadbe v šoli premalo. Tudi mi v počitniškem varstvu in kolonijah opažamo, da veliko otrok sploh ne zna hoditi nazaj, da imajo pri tem težave. Če jim damo gumitvist, so zanje že na nizki ravni poskoki kar težava, da ne govorim o tem, da redko kateri otrok spleza na nizko drevo. Ne govorim o tistih, ki so športno aktivni, ki med letom res gradijo to motoriko.
Se pa stvari malo izboljšujejo in je bilo pravzaprav najhuje med koronakrizo, ko je bil podvig že otroke peljati na dva kilometra dolg sprehod ali izlet, ker so bili tako neutrjeni. Vseeno pa mislim, da je gibanju sploh pri mlajših verjetno posvečenega premalo časa, ampak ne v šoli in vrtcu, kjer ne morejo narediti vsega, temveč predvsem v primarni družini,” je sklenila Bojana Špegel.
