Ljubljana, 4. junija – 4. junij je dan slovenskega krvodajalstva. Ne po naključju. Pred 80 leti so bile na ta dan v Centralni vojni bolnišnici v Ljubljani namreč odvzete in shranjene prve doze krvi, kar predstavlja tudi simboličen začetek delovanja transfuzijske službe v Sloveniji. Rdeči križ Slovenije (RKS) je osrednjo prireditev ob 80-letnici krvodajalstva pripravil v Mariboru. Tudi izbira kraja ni bila naključna. Z njo je zaznamoval 50 let Univerze v Mariboru in 20 let tvornega sodelovanja na področju krvodajalstva in tudi širše med univerzo in območnim združenjem RK.
Ob tej priložnosti so na novinarski konferenci predstavili letošnjo, osveženo in pomlajeno krvodajalsko pobudo (P)ostani del moštva – Mlada kri za vse ljudi. Z njo želijo mlade s pomočjo mladih ozaveščati o pomenu krvodajalstva za zdravo družbo.
(P)ostani del moštva
V poslanici ob dnevu slovenskega krvodajalstva je predsednica RKS mag. Ana Žerjal med drugim zapisala, da so že lani pozivali ljudi, naj (p)ostanejo del moštva, del krvodajalskega moštva, ki na prvo mesto postavlja skrb za sočloveka in zdravje. »60 tisoč imamo rednih članov krvodajalskega moštva, 60 % jih kri daruje vsaj enkrat na leto, skoraj četrtina teh pa trikrat in celo štirikrat na leto. Vsak dan potrebujemo 350 do 400 krvodajalcev. In kaj pomeni biti del krvodajalskega moštva? Pomeni, da si vzamete eno uro časa, darujete eno enoto oziroma 450 ml krvi in s tem rešite tri življenja. Pomeni, da poleg empatije gojite tudi druge pozitivne vrednote, kot so sodelovanje in odgovornost ter zdrav življenjski slog.«
Mlada kri za vse ljudi
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bila lani v Sloveniji povprečna starost 44,4 leta, skoraj četrtina prebivalstva pa je starega 65 ali več let, kar pomeni, da krvi po trenutni zakonodaji ne morejo več darovati. Po številnih statističnih kazalnikih se tudi Slovenija uvršča med starajočo družbo, »kar je dokaz več, da potrebujemo mlado kri – mlado kri za vse ljudi.«
Mlade, stare od 18 do 30 let, Strategija Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC) prepoznava kot ključne akterje za spremembe v sodobnem svetu. »Naša želja je, da mladi začnejo prevzemati glavno vlogo promotorjev krvodajalstva na Slovenskem, saj so glavni nosilec zadostne preskrbe s krvjo v prihodnjih desetletjih. Desetletno povprečje novih krvodajalcev, ki prvič pristopijo k darovanju krvi, je v Sloveniji 7.800, kar je vsekakor zelo spodbudna številka. Vsi skupaj pa si želimo, da bi se mladi na krvodajalske akcije redno vračali in tako izjemno, več kot 70-letno tradicijo prostovoljnega, anonimnega in brezplačnega krvodajalstva nadaljevali tudi v prihodnje.« Žerjalova je še zapisala, da bo RKS v sodelovanju z območnimi združenji še naprej skrbel za promocijo krvodajalstva in za to, da bodo zaloge krvi vedno zadostne.
Upadanje števila krvodajalcev
Na velenjskem območnem združenju RK so povedali, da na leto organizirajo 14 oziroma 13 krvodajalskih akcij. Na seznamu imajo trenutno 1.816 aktivnih krvodajalcev, med njimi je le približno 30 % mladih.
»Beležimo upad darovalcev krvi v vseh starostnih skupinah. Med razlogi, zakaj se ne odzovejo povabilu za krvodajalsko akcijo, zaposleni najpogosteje navajajo to, da zaradi pomanjkanja delavcev ne dobijo prostega dne oziroma ne morejo biti odsotni z delovnega mesta. Izvedli smo promocijo krvodajalstva na šolah Šolskega centra Velenje, odzvali pa so se štirje dijaki.«
Po podatkih Območnega združenja RK Velenje je med omenjenimi 1.816 aktivnimi krvodajalci eden daroval kri že 120-krat, v skupini od 100 do 119 jih je deset, osem pa je takih, ki so svojo človekoljubnost v skrbi za zdravje in reševanje življenja sočloveka izkazali od 90 do 99-krat.
