Šoštanj, 25. februarja – Šoštanjska občina se podaja na pot do naziva občina po meri invalidov in v ta namen je Medobčinsko društvo invalidov Šaleške doline (MDI ŠD) Velenje v Kulturnem domu Šoštanj organiziralo okroglo mizo. Vodil jo je predsednik MDI ŠD Drago Kolar, k omizju pa povabil župana Občine Šoštanj Borisa Goličnika, direktorja Centra za socialno delo Savinjsko-šaleška Marka Verdeva in strokovno sodelavko Zavoda za zaposlovanje, enote Velenje Tatjano Ladinik.
Projekt občina po meri invalidov že več kot 20 let vodi Zveza delovnih invalidov. Kot je dejal Kolar, so zadnja leta razmere v mestih za ranljive skupine veliko bolj prijazne, za kar je v mnogočem poskrbela že zakonodaja z zahtevami po prilagajanju arhitekture in urbanizma v javnih ustanovah in na javnih površinah ranljivim skupinam. Pri tem je Kolar opozoril, da pri govoru o invalidih ne gre le za osebe na invalidskih vozičkih ali drugače gibalno ovirane, ampak za ljudi, ki imajo status invalida s kakršno koli obliko invalidnosti. »Tudi takšno, ki je morda na pogled ni videti, pa ima človek vendarle lahko zaradi zdravstvenih težav težave pri komuniciranju, dostopnosti, vključevanju v družbo, zaposlovanju, je v težjem socialnem položaju …« je opozoril Kolar.
Prioriteta je pomagati ranljivim
Boris Goličnik je dejal, da so v občini že veliko postorili za invalide, med drugim so javne institucije opremljene z dvigali in dostopne gibalno oviranim, veliko pa je še treba postoriti. »Od tega projekta si obetamo predvsem, da bomo res pomagali ranljivim skupinam v vseh starostnih obdobjih – poleg invalidov gre tudi za starejše ljudi – in jim šli naproti. Prepričan sem, da bomo dobra družba, ko bomo poskrbeli za ranljive skupine, ta odgovornost pa je na nas, zdravih, ki se lahko kaj hitro znajdemo med ranljivimi. Ne gre le za papir, certifikat z nazivom občina po meri invalidov, ampak zato, da res uredimo stvari tako, da bomo vsem občanom zagotovili prijazno bivanje v občini,« je najprej poudaril župan.
Na izziv voditelja, da stvari verjetno ne gredo čez noč in velikokrat odloča denar, pa je župan odgovoril, da se v življenju vse da. »Veliko denarja damo včasih v projekte, ki bi lahko počakali. Gre le za tehten premislek in odločitev, kaj je pomembneje,« je odgovoril Goličnik.
Prva socialna pomoč na CSD
Marko Verdev je pojasnil vlogo in možnosti Centra za socialno delo (CSD) pri pomoči invalidom oz. zagotavljanju njihove socialne varnosti. To področje ureja zakonodaja, ki v določenih zadevah jasno predpisuje, pod katerimi pogoji lahko nekdo določeno pomoč prejme ali ne. Vloga CSD je zato tudi v jasnem informiranju vsakega posameznika, ki se obrne nanje in želi informacijo, do katerih pravic je upravičen.
»Pri nas nudimo tudi socialnovarstvene storitve, ki jim pravimo prva socialna pomoč oziroma osebna pomoč, ki je namenjena predvsem temu, da skupaj z vsakim posameznikom, ki pride k nam, raziščemo možnosti, ki jih ima, ter kje, kako, na kakšen način lahko poišče pomoč.«
Verdev je poudaril, da z Občino Šoštanj dobro sodelujejo. »V Šoštanju ob sredah popoldne, med 13. in 17. uro, deluje krajevna pisarna, v kateri se lahko oglasi vsak posameznik, ki rabi informacijo, ki bi želel dodati vlogo za uveljavljanje pravic iz socialnih pomoči.«
Vedno se lahko najde možnost
Na vprašanja, kako je z zaposlenostjo invalidov, pa je odgovorila Tatjana Ladinik. Povedala je, da je v Občini Šoštanj 42 brezposelnih invalidov, kar je četrtina vseh brezposelnih občanov. »Žal Savinjsko-šaleška regija izstopa po brezposelnosti invalidov; slovensko povprečje je 14 %, tukaj pa je krepko čez 20 %. To je posledica industrije. Prevladujejo delovni invalidi, več kot 60 % jih je starih več kot 60 let, veliko jih ima nižjo izobrazbo. Polovica invalidov je na zavodu prijavljenih več kot eno leto, kar zanje lahko predstavlja velik problem. Daljša ko je brezposelnost, težje se je znova vključiti na trg dela.«
Predstavila je programe zavoda za vključevanje invalidov na trg dela, težave pa so lahko tako na strani invalidov kot pri nerazumevanju potreb invalidov na strani delodajalcev. »Na srečo imate v Občini Šoštanj dve invalidski podjetji, Turna in Rednak I.P., v sosednji občini pa še HTZ, I. P., in Gorenje, I.P.C. Možnosti so tudi v okviru programa javnih del,« je povedala Ladinikova.
Zavrnila je razmišljanja invalidov v stilu: nisem več za trg dela, kdo me bo zaposlil, sem prestar, ničesar več ne morem. »Ni vedno tako. Vedno se lahko najdejo kompetence, znanja in sposobnosti, ki jih kakšnemu delodajalcu lahko ponudimo. Potrebna je pozitivna miselnost invalidov, da so pripravljeni stvari spreminjati, nekaj narediti drugače,« je poudarila.
Človek ne sme biti družbeno izoliran
Ob koncu so sogovorniki opozorili še na eno pomembno področje, namreč vključevanje invalidov v družabno življenje in njihovo sodelovanje na različnih področjih. Človek ne sme biti sam in družbeno izoliran. Pomoč – materialno in nematerialno – lahko poleg institucij nudijo še društva upokojencev, društva invalidov, Rdeči križ, Karitas, občina, UNI3 in Ljudska univerza z izobraževanji ter številna kulturna in športna društva ... »Vključijo se lahko kot prostovoljci, širijo svoj krog znancev, lahko spoznajo tudi morebitne nove delodajalce,« je izpostavila Ladinikova.
»V Občini Šoštanj deluje več kot 70 društev na različnih področjih,« je dejal Boris Goličnik in pri tem opozoril še na nekaj. »Povezovanje v ta društva omogoča tudi prepoznavanje posameznikovih težav, saj mnogi v svoji ranljivosti in skromnosti ne bi zaprosili za pomoč. V tem je tudi moč in pomoč mnogih društev.«
