Plešivec, 8. februarja – Dolga leta so si krajani Plešivca in Škal močno prizadevali, da bi se obnovila pot, po kateri je ob koncu devetnajstega stoletja pešačil znani slovenski pesnik Anton Aškerc. Lani je njihov trud le obrodil sadove.
Za Slovence je Aškerc predstavljal poeta in aktivista, ki je vneto zagovarjal slovensko nacionalnost, kulturo in politično osvoboditev, Šalečanom pa je bil bolj blizu kot duhovnik, ki je med letoma 1894 in 1898 kaplanoval v Škalah in Plešivcu. Dobro je poznal delo knapov, bedo in trpljenje njihovih družin, kar je med bivanjem v Šaleški dolini izlil na papir v Delavčevi pesmi o premogu. Slednja je bila tudi razlog, da mu je Premogovnik Velenje posvetil poseben prostor v muzeju premogovništva.
Bližnjica za Aškerca in Plešivčane
Aškerc ni samo pridigal in poučeval verouka. O tem priča tudi podatek, da je leta 1896 blagoslovil in odprl plešivško šolo.
Da bi mu bila pot v Plešivec čim krajša in lažja, so mu farani v skalno pobočje od Škalskega pruha do Ikopčeve domačije izdolbli stezo, imenovano Strmec, na vrhu pa v kamen vklesali kamnito klop, da si je na njej lahko odpočil. Taista pot je bila za Plešivčane dolgo glavna bližnjica do javnega prevoza, ki ga v starih časih v Plešivcu še ni bilo. Tako šolarji kot delavci so si pot v dolino redno krajšali po tej relaciji. Ko se je v Plešivcu le pričela gradnja glavne cestne povezave, so na žalost Strmec močno podsuli, zaradi česar Aškerčeve klopce do danes še niso uspeli najti.
Stopili skupaj in uredili Strmec
Letos na slovenski kulturni praznik je Aškerčeva pot zopet uradno zaživela. Na prelep sončen dan se je zbralo preko 100 pohodnikov, ki so se ponovno podali po Strmcu. Za to gre največja zahvala družinama Klančnik in Pirmanšek iz Plešivca ter družini Oblak iz Škal – lastnikom zemljišč, po katerih vodi pot, saj so dovolili obnovo zarasle poti. Zahvala gre tudi družinama Hribernik iz Plešivca, za donacijo hrastovega lesa za stopnice, in Pirnat iz Škal, za donacijo suhlic za izdelavo varovalne ograje, ter Tomažu Šumahu, za posojeni agregat.
Zahvale gredo tudi članom PD Škale, v katerega so vključeni tudi krajani Plešivca. Brezplačne udarniške akcije so danes prej redkost kot stalna praksa. Preko 50 zagnanih ljudi je opravilo štiri delovne akcije – člani PD Škale so v prvih dveh delovnih akcijah opravili delo na zaraščeni poti (odstranitev grmovja in dreves), v nadaljevanju pa so vkopali stopnice na strmih delih, posekali grmovje in izdelali zaščitne ograje, razširili stezo na zoženih delih in opravili ostala potrebna dela. Ne gre pa pozabiti še na izdelovalce obvestilnih tabel iz Plešivca in Škal, ki so poskrbeli, da je pohodniška pot ustrezno markirana.
Našli bodo tudi klopco
Lepo je bilo videti množičen pohod po poti, po kateri se je za krajane Plešivca in Škal v zgodovini stkalo mnogo prigod in anekdot na poti na avtobus v kamnolom. Zagotovo pa bo z željo, da ta pohod postane tradicionalen, priložnosti za nove spomine še mnogo.
Prizadevanja krajanov se tu ne bodo ustavila, saj se želijo tudi oni čim prej odpočiti na Aškerčevi kamniti klopci. Mogoče jim jo uspe najti že v tem ali vsaj prihodnjem Aškerčevem letu, ko se bo po Strmcu podal tudi Aškerčev pranečak, Gustav Aškerc, ki skupaj s sorodniki skrbi, da Aškerčeva domačija na Senožetah pri Rimskih Toplicah še vedno živi. Na njej si je možno ogledati literarno-etnološko zbirko, saj več kot 500 let stara hiša s črno kuhinjo, s slamo krita kašča in kozolec toplar predstavljajo ne le stavbarsko dediščino, temveč tudi življenje in delo slovenskega pesnika balad.
