Velenje, 11. februarja – V prostorih Šolskega centra Velenje so pripravili poljudnoznanstveno predavanje mladega znanstvenika iz Velenja Mihe Rožiča, študenta Fakultete za farmacijo v Ljubljani, ki je osvetlilo znanstveno področje razvoja zdravilnih učinkovin.
Rožič je štipendist ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF, ki deluje pod okriljem ameriško-slovenskih akademij znanosti in umetnosti. V svojem predavanju je izpostavil pomembnost raziskovalnega duha, ki ga je razvil že v času gimnazije. Zanimanje za kemijo in udeležba na številnih tekmovanjih, vključno s pripravami na kemijsko olimpijado, sta bila ključna dejavnika pri njegovi odločitvi, da se poda na pot raziskovanja zdravil. Poudaril je, da so raziskave, kot je razvoj molekul PROTAC, obetavne, in se zdi, da bodo v prihodnosti lahko omogočile učinkovito zdravljenje številnih bolezni.
»Trenutno še nobena molekula PROTAC ni registrirana kot zdravilo, se pa pričakuje, da bodo v prihodnjih letih postale ključne v terapevtskih pristopih. Glavna prednost molekul je, da imajo sposobnost, da iz telesa odstranjujejo specifične proteine, ki povzročajo škodo. To predstavlja velik napredek, saj so doslej zdravila večinoma delovala tako, da so inhibirala ali zavirala delovanje teh proteinov, ne pa jih neposredno odstranjevala. Odpirajo vrata za zdravljenje bolezni, ki so bile do zdaj neozdravljive, kot so različne oblike raka ali Alzheimerjeva bolezen,« je povedal uvodoma.

S kakšnimi izzivi se srečujete med raziskovanjem in razvojem novih zdravilnih učinkovin?

»Takšen pristop prinaša ogromno potenciala, vendar pa tudi številne izzive. Ključen izziv pri razvoju teh molekul je najprej natančno razumevanje, kaj v telesu povzroča škodljive učinke. Ponavadi so to specifični proteini, ki pa jih je treba podrobno raziskati, da bi našli način, kako jih »ukrotiti«, da ne škodujejo telesu. Za to potrebujemo globoko poznavanje strukture teh proteinov in načine, kako nanje vplivati, da bi dosegli terapevtski učinek. Tu pa se izzivi šele začenjajo, saj je optimizacija zdravila za dosego specifičnega cilja, na primer v možganih, še posebej zahtevna. Možgani so namreč zelo zaščiteni, zato je izziv razviti zdravilo, ki bo uspešno prešlo zaščitne mehanizme in doseglo svoj cilj.«

Kako je raziskovalni obisk v San Franciscu vplival na vaše raziskovalno delo, zlasti v primerjavi s prejšnjimi izkušnjami?

»Ta raziskovalni obisk je bil zame velik izziv, saj sem se soočil z raziskovalnim pristopom, ki je bil povsem drugačen od tistega, na katerega sem vajen. Medtem ko sem prej v kemijskem laboratoriju izvajal različne sinteze in delal klasične kemijske raziskave, sem v San Franciscu večinoma programiral in izvajal računalniške eksperimente. Namesto da bi bil v laboratoriju, sem vpisal kodo in se povezal z zmogljivimi računalniki, da sem simuliral strukture kompleksnih proteinov, ki jih ni mogoče določiti z običajnimi eksperimentalnimi metodami.«

Kako pa je prostovoljno delo v Afriki vplivalo na vaš pogled na znanost in raziskovalno delo?

...

Celoten intervju si lahko preberete v aktualni številki Našega časa.