Velenje, 13. februarja – Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je na podlagi analiz evropskega referenčnega laboratorija uradno potrdila prisotnost bolezni modrikastega jezika v Sloveniji. Sum na bolezen se je pojavil pri rednem vzorčenju kontrolnih živali na območju Celja in Slovenj Gradca. Čeprav živali niso imele vidnih znakov bolezni, so pri njih ugotovili prisotnost protiteles. Vzorce so poslali v referenčni laboratorij EU, kjer je bila bolezen potrjena. Bolezen modrikastega jezika, za katero so dovzetni domači in divji prežvekovalci, za človeka ni nevarna, lahko pa povzroči resne težave v kmetijstvu.

Povzročitelj modrikastega jezika je virus s 24 podtipi

Direktor Šaleške veterine Tomo Wankmüller je pojasnil, kaj pomeni, da je Slovenija izgubila status države, proste bolezni modrikastega jezika. »Prisotnost protiteles v krvi pregledanih živali pomeni, da je virus dejansko prisoten v Sloveniji, ki je bila v preteklih letih, med letoma 2017 in 2021, aktivno vključena v cepljenje domačih prežvekovalcev proti bolezni modrikastega jezika. Vse črede so bile cepljene, a kljub temu se moramo zavedati, da je preiskave treba redno izvajati, saj virus v okolju kroži. Čeprav so bile prejšnje preiskave za virus negativne, se je zdaj izkazalo, da je virus spet prisoten,« dodaja Wankmüller in pojasni, da je povzročitelj bolezni modrikastega jezika virus s 24 podtipi.

»Nekateri izmed njih so prisotni v Ameriki in Avstraliji, v Sloveniji pa naj bi bilo prisotnih 8 tipov. V zadnjem času sta se pojavila dva nova serotipa, pri čemer je serotip 3 bolj patogen, kar pomeni, da je bolj kužen za drobnico in povzroča izredno visoke stopnje pogina pri ovcah. Serotip 4 se odraža bolj pri govedu, a  je tu odstotek pogina nižji.«

V Sloveniji te bolezni dolgo ni bilo

Ker se bolezen ni pojavljala, smo v Sloveniji pridobili status države, proste te bolezni, kar je omogočilo prosto trgovanje z živino in izvoz plemenske živine v tretje države. »Zdaj se je izkazalo, da je virus v Sloveniji spet prisoten. Virus ne prehaja neposredno z živali na živali, temveč ga prenašajo krvosesne mušice, ki jih je po svetu približno 1.400 vrst, virus pa jih prenaša le 30. Zaradi visokih temperatur v zimskem obdobju, ki so bolj tipične za pomlad, se je območje teh mušic širilo, zato je bolezen prišla tudi v Slovenijo. Pred meseci se je pojavila v Avstriji, Nemčiji in Švici. Zaskrbljujoče je vprašanje, zakaj se bolezen danes pojavlja, pred 50 ali 100 leti pa to ni bilo tako pogosto. So za to krive podnebne spremembe, ki omogočajo širjenje teh mušic v nove pasove, ali pa se prilagajajo same? Na ta vprašanja še nimamo jasnih odgovorov.«

Dovzetni so parkljarji

Pozitivni vzorci bolezni modrikastega jezika so bili zaznani v nekaterih predelih Slovenije, to pa pomeni, da se bolezen lahko prenese tudi na druga območja. »Mušice, ki prenašajo virus, lahko potujejo na zelo dolge razdalje – do 150 km. Ker imajo tako velik radij gibanja, jih je težko onemogočiti, zato lahko okužijo tudi živali, ki se nahajajo daleč od prvotnega žarišča. Za to bolezen so lahko dovzetni parkljarji, kot so govedo, ovce, koze, jelenjad, srne, gamsi in kozorogi.

Kljub temu živali, ki so bile diagnosticirane kot seropozitivne na bolezen modrikastega jezika, lahko gredo v klavnico, morajo pa biti poslane neposredno tja. Poleg tega je pri trgovanju s plemenskimi živalmi in pri izvozu v tujino nujno, da so živali pregledane. Tudi uvoz živali iz držav, v katerih je bolezen prisotna, je strogo omejen.«

Cepiva za modrikasti jezik obstajajo, a je v skladu z evropsko regulativo ta bolezen trenutno izločena s seznama obveznih cepljenj v Evropski uniji. To pomeni, da je cepljenje prepuščeno lastnikom živali, ki se sami odločajo, ali jih bodo zaščitili.

Bolezen na kmetijske pridelke ne vpliva

»Virus modrikastega jezika ne vpliva na rastline, temveč samo na živali, ima pa bolezen zelo resne posledice za dobrobit živali, še posebej pri serotipu 3, saj lahko pri drobnici doseže tudi do 80-odstotni pogin. To je velika težava, saj v teh primerih živali ne le zbolijo, temveč tudi masovno poginejo, kar za kmetovalce in živinorejo predstavlja znatne izgube. Tako je zelo težko zagotoviti dobrobit teh živali, če bolezen ni učinkovito nadzorovana,« pojasni Wankmüller.

Bolezen modrikastega jezika vpliva na prirast živali, da tiste, ki bolezen preživijo, zaostanejo v razvoju. »To pomeni, da se bodo telesno slabše razvijale in težje dosegle priraste v primerjavi z zdravimi živalmi. Bolezen pa neposredno ne vpliva na kakovost mesa ali mleka, saj ustavi proizvodnjo.«