27. januarja smo obeležili mednarodni dan spomina na holokavst. Holokavst je sistematično uničevanje vseh za naciste rasno, versko, spolno ali zdravstveno nezaželenih ljudi. V času druge svetovne vojne je nacistična Nemčija organizirala 23 vodilnih koncentracijskih taborišč, ki so imela tudi svoje podružnice. Najbolj znano med njimi je koncentracijsko taborišče Auschwitz.
Med njegovim delovanjem od maja 1940 do januarja 1945 je bilo v njem ubitih okoli 1,1 milijona ljudi, od tega 960.000 Judov, ali skoraj vsak šesti od šestih milijonov Judov, ki so bili ubiti v holokavstu. Ravno zaradi tega je datum osvoboditve Auschwitza izbran za mednarodni dan spomina na holokavst. Pred 80 leti, 27. januarja 1945, ga je osvobodila vojska Sovjetske zveze (Rdeča armada).
Kraj smrti za Slovence
Med žrtvami Auschwitza je bilo tudi okoli 2.300 ljudi iz Slovenije. Večina teh je bila Slovencev, ki so bili v taborišče poslani kot politični zaporniki. Poleg Slovencev je bilo v Auschwitz pripeljanih tudi okoli 350 Judov, vsaj 78 Romov in vsaj en jehovec z območja Slovenije. Za okoli 1.300 izmed njih je bil Auschwitz kraj smrti, kar pomeni, da je v tem kraju eno največjih pokopališč slovenskih žrtev druge svetovne vojne. Zato je 27. januar tudi slovenski dan spomina na žrtve holokavsta.
Prva skupina Slovencev je bila pripeljana v Auschwitz 28. septembra 1941 in je štela 22 moških. Pripeljani so bili iz zapora Begunje, večina izmed teh je tam umrla že po prvih mesecih. Auschwitz je bil za Ravensbrückom tudi prvo nacistično koncentracijsko taborišče za ženske. Prve taboriščnice so bile pripeljane v Auschwitz 26. marca 1942, prvi Slovenki (Štefka Štibler in Pavla Blagotinšek) pa sta bili pripeljani iz Maribora 6. junija 1942.
Pavla Blagotinšek je bila doma v Družmirju. V taborišče je bila pripeljana kot šestnajstletno dekle in članica odporniškega gibanja v Škalah pri Velenju. Pavla Blagotinšek je vojno preživela, a je umrla pred svojim tridesetim letom zaradi posledic trpljenja v taborišču.
Tu se je smrt utrudila do smrti …
Leta 2022 smo v Muzeju Velenje gostili občasno razstavo »Tu se je smrt utrudila do smrti …«: slovenske žrtve Auschwitza, katere avtor je zgodovinar Boris Hajdinjak iz Sinagoge Maribor. Ob tej priložnosti se je gostujoča razstava dopolnila z lokalnimi zgodbami ljudmi, ki so bili odpeljani v to zloglasno taborišče. Hkrati je raziskovanje v lokalnem okolju pokazalo, da je bilo teh žrtev več, kot se je sprva predvidevalo.
V nadaljevanju objavljamo stran iz beležnice Marije Friškovec, ki ga njeni potomci še danes skrbno hranijo. Marija Friškovec je bila leta 1942 odpeljana v Auschwitz in se na srečo vrnila živa. Po vrnitvi domov je v majhno beležnico med drugim zapisala pesem z naslovom Logarska pesem. Objavljamo prepis od 8. do12. kitice.
Literatura: Hajdinjak, Boris. »Tu se je smrt utrudila do smrti …«: slovenske žrtve Auschwitza. Maribor: center judovske kulturne dediščine Sinagoga, 2020. Mihelak, Vinko. Auschwitz – Šaleška dolina: razstava. Velenje: Muzej Velenje, 2022.
