Bum, bum, bum, je zadonelo z Velenjskega gradu in zarezalo v tišino Velenja in polnega Titovega trga, da je zatrepetalo srce. Tokrat, žal, kanonada ni naznanila rudarskega praznika, čeprav je bilo središče Velenja polno uniformiranih rudarjev in Velenjčanov. Naznanila je slovo od treh v rudniški nesreči umrlih rudarjev.

»Aleksander Judež. Dejan Črep. Mitja Stropnik. Ponedeljek, 20. januarja. Sedem minut čez sedmo zvečer. Strašna tragedija je iztrgala naše sodelavce. Očete, sinove, može, prijatelje. Nekaj sekund, ko je neznanska sila narave ustavila čas. Za vse zaposlene v Premogovniku, za celotno Šaleško dolino, najbolj pa za svojce in njihove družine,« je svoj nagovor na žalni seji v dvorani Doma kulture in na ekranu pred njim začel generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec.

In pomenljivo nadaljeval: »V teh težkih časih se morda še bolj zavemo, kakšen je rudarski poklic. Rudar vsak dan iz podzemlja naravi trga njene zaklade. In včasih ga narava opomni, kako zahtevna, nepredvidljiva in neizprosna je. Zaradi tega delo rudarja ni le poklic, je način življenja. Način življenja, ki zahteva znanje, moč, vztrajnost in tovarištvo. Vse to so vrline, ki rudarju omogočajo preživetje v spopadu s silami narave.
In pogosto se pozablja, da rudarji s svojim trudom v podzemlju poganjajo življenje na površju – in za svoje delo zaslužijo preredko priznano globoko spoštovanje.«

Sandi, Dejan in Mitja so bili več kot sodelavci

Aleksander Judež je živel v Gaberkah pri Šoštanju. Svojo delovno pot v Premogovniku je kot tehnik pripravnik začel 13. maja 1996. Nadaljeval je kot rudar, odgovorni rudar in kombajnist ter zadnja leta opravljal delo rudarskega nadzornika. Opravil je izpite za strelca in nadzornika ter se usposobil za delo na pridobivalnem stroju. Bil je član Rdečega križa, s ponosom pa si je nadel rudarsko uniformo. Sandi je bil predan svojemu delu, ki ga je opravljal z izjemno odgovornostjo, strokovnostjo in zagnanostjo. Za sabo je zapustil žalujoča starša in partnerko.

Mitja Stropnik je živel v Skornem pri Šoštanju. Svojo delovno pot v Premogovniku je kot pripravnik v jami začel 26. marca 2012. Opravil je tudi izpit za upravljavca pridobivalnih strojev in svoje delo opravljal kot odgovorni rudar. Bil je član Rdečega križa. Mitja je bil poznan po svoji delovni vnemi, odgovornosti in zanesljivosti, ki so mu bile v ponos in navdih vsem njegovim sodelavcem. Za sabo je zapustil mamo, partnerko in še ne dve leti staro hči.

Dejan Črep je živel na Paškem Kozjaku pri Velenju. V Premogovniku je svojo delovno pot kot pripravnik v jami začel 26. marca 2012, nadaljeval kot rudar, nazadnje je delal kot kombajnist. Po poklicu geostrojnik rudar je opravil usposabljanje za uporabo ranžirnega vlaka, izpit za upravljavca pridobivalnih strojev in usposabljanje za upravljavce vitlov. Bil je član Rdečega križa. Dejan je bil poznan kot zanesljiv, delaven in spoštovan sodelavec, ki je s svojim vzorom vtisnil močan pečat v kolektivu. Za sabo je zapustil mamo in še ne 5-letno hči.

Zahvala reševalcem

Mag. Marko Mavec se je v svojem nagovoru zahvalil tudi članom Jamske reševalne čete, ki so sodelovali pri reševanju sodelavcev. »Ti naši sodelavci so se borili do zadnjega – ne le z izjemnimi silami narave, temveč tudi z omejitvami časa in človeških moči. S srcem in pogumom so vstopali v nevarnost, ne da bi oklevali, ker so želeli rešiti svoje tovariše. Kako težko je bilo tudi njim samim reševati življenja svojih prijateljev in sodelavcev, se boriti z naravo do zadnjega, v upanju, da morda pa le še ni prepozno. Njihova prizadevanja v teh preteklih dneh so primer človečnosti v najbolj plemeniti obliki.«

Ni besed, ki bi ublažile bolečino

Generalni direktor je svojcem izrekel iskreno in najgloblje sožalje v imenu vseh občanov, ki so se v velikem številu zbrali na Titovem trgu, v imenu zaposlenih v Skupini Premogovnik Velenje in v svojem imenu. »Vaša bolečina je neizmerna, a verjemite, da v njej niste sami. Poskrbeli bomo, da ne boste pozabljeni, poskrbeli bomo za prihodnost vaših otrok. In pri tej pomoči se nam je pridružila tudi država. Celotna skupnost stoji z vami v teh težkih trenutkih,« je sklenil mag. Mavec, svojim umrlim sodelavcem pa poslednjič v slovo izrekel rudarski Srečno.

Slovo predstavnikov države

Žalne seje in polaganja cvetja in sveč k spomeniku Rudarja na Titovem trgu so se poklonili predsednica države dr. Nataša Pirc Musar, predsednik vlade RS dr. Robert Golob, ministri dr. Jože Novak, Bojan Kumer, Boštjan Poklukar in ministrica Andreja Katič, župana Velenja in Šoštanja Peter Dermol in Boris Goličnik ter podžupanji Velenja Darinka Mravljak in Aleksandra Vasiljević. Venec s spomeniku so položili tudi predstavniki pobratenega mesta Prijedor iz BiH.
Na žalni seji so se z glasbo od umrlih rudarjev poslovili člani Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje in Rudarskega okteta Velenje. Rudarska himna Naj živi nam rudarski stan in pesem Pet nas je bilo sta še posebej zarezali v srce in orosili marsikatero oko.