Velenje, 16. januarja – V Knjižnici Velenje so predstavili 21. zbornik Šaleški razgledi, temeljno humanistično revijo oziroma zbornik za področje Šaleške doline. Je publikacija, ki jo že kar nekaj let vsako leto izdaja Knjižnica Velenje in vsebuje strokovne, znanstvene in poljudno znanstvene prispevke o ljudeh, okolici in dogodkih, ki so opredelili Šaleško dolino. Predstavitev letošnjega zbornika bo potekala drugače kot prejšnja leta, in sicer v ciklih predavanj. V prvem so svoje prispevke predstavili avtorji, ki so pisali o Velenju, čez nekaj tednov bo predavanje, na katerem se bodo predstavili avtorji, ki so opisovali Šoštanj, nato pa pride na vrsto še Šmartno ob Paki.
Odgovorni urednik tokratnega zbornika je David Vidmar Čeru, ki je poudaril, da je letošnja številka res odlična: »V njej objavlja svoje prispevke kar nekaj strokovno podkovanih zgodovinarjev. Izpostavil bi dr. Mirana Aplinca in dr. Aleksandro Gačič, ki sta spisala prispevke s historično tematiko Šoštanja in Velenja. Poučen je letošnji spominski prispevek Damirja Cavnika o dogodkih, ki so se zvrstili v naši polpretekli zgodovini in morda niso najbolj prijetni, a so vsekakor takšni, da se jih moramo spominjati. Objavljamo tudi prispevek Jožeta Kranjca, ki ga veliko ljudi pozna kot osrednjega kulturnika s področja Šmartna ob Paki. Lani nas je na žalost zapustil in ko smo brskali po njegovem računalniku, smo našli njegov nedokončan prispevek o kraherlu, pijači davne mladosti.«
Na prvem predavanju v velenjski knjižnici so sodelovali arhitekt Rok Poles, ki je predstavil čas antike na območju Šaleške doline in svoj zanimiv prispevek o rimski prisotnosti na naših tleh, že omenjeni Damir Cavnik ter publicist Dušan Brešar, ki v zborniku piše o spominih velenjskih rudarjev in premogovništvu z začetka 60. let prejšnjega stoletja.
Krepitev lokalne identitete
David Vidmar Čeru je poudaril še, da je bil pred tremi desetletji, ko so začeli izhajati Šaleški razgledi – bila so namreč vmesna »prazna« obdobja – to zbornik, v katerega so pisali izključno zaposleni Muzeja Velenje, ki je bil takrat še del Kulturnega centra Ivana Napotnika. »Zdaj smo krog pišočih močno razširili in v zborniku lahko sodeluje kdorkoli z območja Šaleške doline. Zelo zaželeni pa so tudi zunanji glasovi, torej pogled na našo dolino od drugod, in trudimo se, da vsako leto vsaj nekdo iz Ljubljane, Maribora … Ter tako ljudje iz različnih strok ali novinarstva napiše neki prispevek,« poudarja David Vidmar Čeru.
Kot urednik namreč v svojem uvodu k letošnjemu zborniku ugotavlja, da je objava nekega prispevka, spominov, biografije, mnenja ali kritike težavno opravilo in zato veliko zanimivih prispevkov ostane neobjavljenih, tudi nezapisanih. »In ravno v tem se skriva pomen Šaleških razgledov. Kot domoznanska publikacija so zavezani k objavljanju prispevkov s področij humanistike, družboslovja, naravoslovja, pisanja biografij, raziskovanja družinskih zgodovin in katerikoli drugi neleposlovni temi,« piše urednik, ki meni, da vsi ti glasovi pomembno prispevajo k ohranjanju in krepitvi lokalne identitete.
