Vsako leto 1. decembra, na svetovni dan boja proti aidsu, z nošenjem rdeče pentlje izrazimo zavedanje o prisotnosti aidsa ter solidarnost in podporo okuženim.Letos poteka pod sloganom Izberi pravo pot: Moje zdravje, moja pravica! WHO tako svetovne voditelje in državljane poziva, naj podprejo pravico do zdravja z reševanjem neenakosti, ki ovirajo napredek pri končevanju epidemije aidsa. Globalne strategije zdravstvenega sektorja za HIV, virusni hepatitis in spolno prenosljive okužbe za obdobje 2022–2030 (GHSS) usmerjajo strateške odzive za dosego ciljev končanja epidemije aidsa, virusnega hepatitisa B in C ter spolno prenosljivih okužb do leta 2030.
Zadnji dve leti 99 primerov
Na osnovi Zakona o nalezljivih boleznih so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje letos zabeležili deset prijav novih diagnoz okužbe s HIV v Sloveniji. Med prijavljenimi primeri so bili štirje moški, ki so se okužili s spolnimi odnosi z moškimi ter dva moška in dve ženski, ki so se okužili s heteroseksualnimi spolnimi odnosi. V obdobju zadnjih dveh let je bilo skupno prijavljenih 99 primerov.Delež prijavljenih primerov okužbe s HIV je nesorazmerno visok med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi. Ti so najbolj prizadeta skupina v Sloveniji in tudi v večini držav Evropske unije.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije nas število obolelih še vedno uvršča v kategorijo držav z nizko stopnjo epidemije. Ocenjuje se, da na svetu z aidsom živi 34 milijonov ljudi, zaradi posledic bolezni pa vsako leto še vedno umre približno poldrugi milijon ljudi.
Z dotiki se ne okužimo
Virus človeške imunske pomanjkljivosti (HIV) je virus, ki napade imunski sistem telesa. Pridobljeni imunski primanjkljaj (AIDS) nastopi v najnaprednejši fazi okužbe. HIV cilja na bele krvne celice telesa, kar oslabi imunski sistem. To povečuje verjetnost zbolevanja za boleznimi, kot so tuberkuloza, okužbe in nekatera rakava obolenja. Širi se s telesnimi tekočinami okužene osebe, vključno s krvjo, materinim mlekom, semenom in vaginalnimi izločki.
Ne prenaša se s poljubi, objemi ali deljenjem hrane. Lahko pa se prenaša tudi z matere na otroka. Osebe se s HIV ne morejo okužiti pri običajnem vsakodnevnem stiku, kot so poljubi, objemi, rokovanje ali deljenje osebnih predmetov, hrane ali vode.
Obnašanja in stanja, ki povečajo tveganje za okužbo z HIV, vključujejo: analni ali vaginalni spolni odnosi brez kondoma; prisotnost druge spolno prenosljive okužbe (SPO), kot so sifilis, herpes, klamidija, gonoreja in bakterijska vaginoza; škodljiva uporaba alkohola ali drog v kontekstu spolnega vedenja, deljenje kontaminiranih igel, brizg in druge opreme za injiciranje drog ali raztopin pri injiciranju drog; prejemanje injekcij, transfuzij krvi ali presaditev tkiv; medicinski postopki, ki vključujejo ne-sterilno rezanje ali prebadanje ali nenamerne poškodbe z iglo, vključno z zdravstvenimi delavci.
Simptomi v poznejših fazah
Simptomi HIV se razlikujejo glede na stopnjo okužbe. HIV se lažje prenaša v prvih mesecih po okužbi, vendar mnogi ne vedo, da so okuženi, dokler ne dosežejo poznejših faz. V prvih nekaj tednih po okužbi osebe morda ne bodo imele simptomov, drugi pa lahko razvijejo bolezen, podobno gripi, ki vključuje vročino, glavobol, izpuščaj in boleče grlo. Okužba postopoma oslabi imunski sistem. To lahko povzroči druge znake in simptome: otečene bezgavke, izgubo telesne teže, vročino, drisko in kašelj.
Brez zdravljenja lahko osebe, ki živijo z okužbo HIV, razvijejo tudi hujše bolezni: tuberkulozo (TB), kriptokokni meningitis, hude bakterijske okužbe ter rakava obolenja, kot so limfomi in Kaposijev sarkom. HIV poslabša tudi druge okužbe, kot sta hepatitis C in hepatitis B.
Okužbo s HIV je mogoče preprečiti
Tveganje za okužbo s HIV lahko zmanjšamo z uporabo moškega ali ženskega kondoma med spolnim odnosom, testiranjem na HIV in spolno prenosljive okužbe, prostovoljnim medicinskim moškim obrezovanjem in uporabo storitev za zmanjševanje škode za osebe, ki injicirajo in uporabljajo droge.
Okužbo z virusom HIV zdravimo z antiretrovirusnimi zdravili, ki preprečijo, da bi se virus v telesu množil. Trenutno je zdravila treba jemati vsak dan do konca življenja. HIV lahko diagnosticiramo s hitrimi diagnostičnimi testi, ki nudijo rezultate še isti dan, kar močno olajša zgodnjo diagnozo ter povezovanje z zdravljenjem in s preventivo.
Brezplačno in anonimno testiranje na HIV ter hepatitisa B in C je dostopno na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Testiranje v skupnosti za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, pa je na voljo na testirnem mestu v Ljubljaniin občasno drugod na terenu.Za okužbo z virusom HIV zdravila ni, vendar pa je ob dostopu do učinkovitega preprečevanja HIV-a, diagnostike, zdravljenja in oskrbe, vključno z zdravljenjem priložnostnih okužb, okužba z virusom HIV postala obvladljiva kronična zdravstvena težava, ki ljudem, ki živijo s HIV, omogoča dolgo in zdravo življenje.
