Velenje, 11. septembra – Seja svetov MO Velenje in občine Šoštanj, ki je bila sklicana zaradi nedavno razkritih načrtov države glede prihodnjega delovanja energetskih družb v Šaleški dolini, se je pozno ponoči končala s sprejemom 14. sklepov.

Sveta sta izrazila zaskrbljenost glede učinkovitosti morebitnega interventnega zakona pri zagotavljanju izvedbe pravičnega prehoda v procesu prestrukturiranja regije, socialne varnosti ter nemotene oskrbe s toplotno energijo do uvedbe nadomestnih virov. Od Vlade zahtevajo, da bo leta 2021 sprejeta Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda dosledno spoštovana.

Sveta ugotavljata, da lahko izvedbo prestrukturiranja regije v skladu z načeli pravičnega prehoda zagotavljata samo Zakon o razvojnem prestrukturiranju SAŠA regije in Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Zakona morata biti usklajena z lokalnimi deležniki in omogočiti socialno varnost vseh zaposlenih, ki so posredno ali neposredno povezani s pridobivanjem premoga. Ob tem zahtevajo, da bosta oba omenjena zakona sprejeta vsaj sočasno z morebitnim interventnim zakonom.
Trdijo, da zagotavljanje toplotne energije ne more biti razlog za trenutno stanje v energetiki, saj ogrevanje predstavlja le 3-4 % porabe premoga v TEŠ. Preostanek premoga je namenjen proizvodnji električne energije, s katero TEŠ zagotavlja stabilnost slovenskega energetskega sistema in krepi samooskrbo z električno energijo v Republiki Sloveniji.

Interventni zakon se pripravlja

Na seji so bili poleg svetnikov obeh občin in predstavnikov javnosti kar trije ministri – dr. Aleksander Jevšek za kohezijo in regionalni razvoj, Matjaž Han za gospodarstvo, turizem in šport ter Bojan Kumer za okolje, podnebje in energijo – več državnih sekretarjev in vodilni iz podjetij Holding Slovenske elektrarne, Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj.

Interventni zakon, ki ga je država napovedala za preprečitev stečaja TEŠ in Premogovnika Velenje, se po besedah ministra Bojana Kumra pripravlja, v pripravo pa bodo, kot je obljubil, vključene tudi lokalne skupnosti in predstavniki delavcev.

Minister za Bojan Kumer je poudaril, da so vse številke preverjene s strani vseh deležnikov. »Situacija je zapletena. Problem termodivizije ni problem samo v elektriki in ogrevanju, ampak je lahko tudi gospodarski, socialni, predvsem pa je finančni. HSE mi je dokazal, da druge poti ni, potrebujemo intervencijski ukrep,« je zatrdil.

»Interventni zakon bo premostitev, da sploh pridemo do pravičnega prehoda," je dejal minister in priznal, da 3. septembra niso imeli napisanega še nobenega člena zakona, zdaj jih imajo nekaj.

Interventni zakon je vsebinsko potreben tudi za to, da pridejo do drugih dveh zakonov, to je zakona o prestrukturiranju regije in o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ter da zagotovijo stabilno financiranje, zaposlitve in ogrevanje za Šaleško dolino, je še dejal minister Kumer.

Da druge rešitve kot interventni zakon ni, je dejal tudi Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE. »Vsi delamo v iskanju rešitve, kdor koli ima kakšno boljšo, jo bomo z veseljem preučili. TEŠ je vedno bil na meji in je potreboval dokapitalizacijo, z novim letom tako ne bo šlo več.«

Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je poudaril, da »prestrukturiranje Šaleške regije poteka že dve leti in ga ne bosta začela ključna zakona. Zakon o prestrukturiranju Saša regije že imam na mizi, v dveh tretjinah so ga predlagali ljudje iz Šaleške doline. 10. decembra letos bo na mizi,« je dejal. Ob tem je nanizal številke o zagotovljenih in predvidenih sredstvih za projekte prestrukturiranja. »Tri občine so upravičene do 186 mio € pomoči za različna področja. Konec letošnjega leta bodo v pogonu. Še za 101 mio € imamo pripravljene razpise za te tri občine do konca leta. V finančni perspektivi 2027-34 naj bi bila na voljo še dodatna sredstva. 200 mio € bo treba absorbirati do konca leta 2027 in to je velik izziv,« je našteval.

Za pripravo zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje pa je pristojno ministrstvo za naravne vire in prostor. Kot je zbranim na izredni seji povedal državni sekretar na tem ministrstvu Miran Gajšek, je premogovnik izhodišča za zakon že pripravil in jih julija letos ažuriral. Ministrstvo ima že nekaj časa pripravljen osnutek zakona in ga je poslal v medresorsko usklajevanje. Med drugim imajo v roku enega tedna tudi usklajevalni sestanek s PV in TEŠ.

Popravnega izpita ni

Popravnega izpita v tej dolini ne bomo imeli več, pa je opozoril gospodarski minister Matjaž Han. Interventni zakon mora po njegovih besedah biti napisan hitro, medtem ko mora biti zakon o prestrukturiranju regije predvsem usklajen s potrebami in idejami regije. »Rekli smo, da bomo PV in TEŠ leta 33 zaprli. Temu primerno vsi delamo v tem duhu. Delati za to zapiranje pa moramo že danes. Razpisali smo nekaj sredstev, ki jih lahko že danes dobi gospodarstvo Šaleške doline. Sem pozitivno naravnan, včasih se mi zdi, da vseh sredstev ne bomo mogli črpati. Pri tem pa ni važen pravni status podjetja, važno je, da deluje,« je dejal Han.

Ne gre le za Šaleško dolino, gre za slovensko energetiko

Omenjati stečaje TEŠ in PV je bilo nepotrebno ustrahovanje. »Družbi sta preveč potrebni za slovensko energetiko. Dve leti nazaj smo v dolino uvažali premog, češ da je to zelo potrebna infrastruktura. V kampanji za JEK 2 se poudarja, kako zelo je energija potrebna. Torej?« je dejal Dermol. Napovedan zmanjšani izkop premoga bo vplival na cene premoga, je še med drugim opozoril. »Bojim se, da bo cena premoga podivjala in posledično bo breme na vseh, ki smo priključeni na daljinsko ogrevanje. To ni pravičen prehod! Zato je pomembno, da bosta sprejeta zakona to preprečevala, da ne bomo v Šaleški dolini talci zapiranja Premogovnika Velenje,« je dejal Dermol. Trenutno interventnega zakona ne podpira, pričakuje, da bo usklajen z lokalnimi deležniki.

Šoštanjski župan Boris Goličnik je komentiral prisotnost tako velikega števila ministrov in državnih sekretarjev ter vodstva TEŠ in PV. »To pomeni, da v Šaleški dolini le nismo tako malo pomembni in da je energetska oskrba pomembna ne le za dolino, ampak za Slovenijo. Tu nisem le kot župan, ampak še vedno v funkciji nacionalnega koordinatorja za pravični prehod. Pravični prehod mi veliko pomeni, ker so moje vrednote povezane z besedo pravično, s tem zavedanjem, prepričanjem sem prevzel funkcijo. Pred nedavnim sem napovedal ministru Kumru svoj odstop, če bodo zadeve šle v smer, ki ni pravična,« je dejal.

V PV bo delal le en odkop

Mag. Marko Mavec, direktor PV je izpostavil dva osnovna cilja družbe: »Nihče v PV ne bo izgubil službe. Takoj ko pričnemo z zmanjševanjem odkopa, začnemo z zapiranjem ene od jam (Pesje) in zaposleni se prerazporedijo na zapiralna dela. Ta del je sofinanciran s strani države, prvo leto s 44 mio €, nato pa vsako leto s po 50 mio €. To je garant, da cena premoga ne bo podivjala. Del PV bo aktiven, del v fazi zapiranja, kar se financira skozi zakon o zapiranju.

Drugi cilj je oskrbovanje TEŠ s premogom. Zato se odkop ne bo drastično znižal v letu 2025, zasledovali bomo višino proizvodnje tudi z naravnim odlivom kadra, s premogom na deponiji pa lahko na daljši rok zamejimo riziko, ki bi nastal zaradi manjše ekipe in samo enega odkopa,« je pojasnil Mavec.

Mag. Branko Debeljak, direktor TEŠ je poudaril, da gre za spremembo pravnega statusa, lastnika in v načinu obratovanja. »Zdaj proizvajamo slabih 3000 GWh elektrike in 300 GWh toplotne energije, potem ob zgodba 300 GWh toplote in 300 GWh elektrike. Cene determinira strošek premoga in CO2 kuponov, od tega odpade 44 % na premog in 37 % na CO2 kupone. Ocenjujem, da do drastičnega povišanja cen toplotne energije naj ne bi prišlo,« je miril.

To je politična odločitev

Svetniki so imeli za goste – mnogi med njimi so med tem sejo že zapustili – več vprašanj, predvsem, s čim je zagotovljena varnost delovnih mest v Šaleški dolini, kakšna bo cena električne energije in toplotnega ogrevanja, kako bo vse povedano vplivalo na gospodarske družbe, pa tudi, zakaj odgovorni v državi problema ne rešujejo v Bruslju, kjer je bila pred leti sprejeta nerazumljiva odločitev o plačevanju CO2 kuponov. V podnebni sklad Republike Slovenije so uporabniki daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini iz naslova emisijskih kuponov v letih 2018–2022 v vplačali letno več kot 6 milijonov evrov. TEŠ je za proizvodnjo električne energije v zadnjih nekaj letih v podnebni sklad iz naslova emisijskih kuponov vplačal več kot 500 milijonov evrov, v celotnem obdobju pa več kot 800 milijonov evrov, zato je eden od sklepov seje tudi, da od pristojnega ministrstva zahtevajo, da se na nivoju EU poišče ustrezna rešitev, da stroški emisijskih kuponov ne bodo več bremenili uporabnikov daljinskega ogrevanja.

Vsi so se tudi strinjali, da gre pri vsem za politično in ne gospodarsko odločitev. Najbolj neposreden je bil dr. Franc Žerdin: »V energetskih podjetjih je prevladala gonja za dobički. Zaslužiti hočejo trgovci z energijo. Pojdite v Bruselj in tam poskušajte rešiti zadeve, ker doma jih ne znate.«