Mineva leto od katastrofalnih poplav v severni in osrednji Sloveniji, ki jih je povzročil dolgotrajnejši močan naliv, ki se je začel 3. avgusta. To je najhujša naravna nesreča v zgodovini Slovenije. Po poročanju Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) je bilo najhuje v predgorjih Julijskih Alp od Idrije preko Ljubljanske kotline do Koroške, kjer je padlo med 150 do 200 litrov na kvadratni meter. Prizadeti sta bili dve tretjini slovenskega ozemlja, pri čemer je bilo največ škode na cestni, energetski in bivalni infrastrukturi. Ocenjena škoda poplav znaša 9,9 milijarde evrov.

Po podatkih Uprave za zaščito in reševanje je v 12 urah posredovalo 168 gasilskih enot v 1039 intervencijah. Pri tem so prečrpavali vodo iz zalitih objektov, prekrivali sprožene plazove ter odstranjevali naplavine in odnešena vozila.

V soboto, 5. avgusta, se je vojska s helikopterjem prebila do Črne na Koroškem, pripeljala ustekleničeno vodo, hrano, gorivo. V nedeljo, 6. avgusta, je bila dostopnost do prizadetih območij še vedno najtežja na Koroškem in delih Zgornje Savinjske doline. Delavci Elektro Celja so s helikopterjem preleteli Zgornjo Savinjsko dolino in ugotovili, da je električna infrastruktura popolnoma uničena.

Veliko narejenega, veliko dela še čaka

Leto po poplavah v mnogih krajih infrastruktura še ni dokončno popravljena, še več, nova močna deževja so ceste marsikje med letom znova poškodovala in sprožila nove plazove, prav tako mnogi ljudje, ki so jim poplave uničile ali močno poškodovale stanovanjske objekte, še nimajo rešitve za svoje domovanje.

Med najbolj prizadetimi v lanski ujmi so bile občine v Zgornji in Spodnji Savinjski dolini. Škoda na infrastrukturi, stanovanjskih in gospodarskih objektih je znašala skoraj 837 milijonov evrov. Potrebni so obsežni sanacijski ukrepi, ki še potekajo. Nekateri prebivalci pa bodo morali za vedno zapustiti domove.

Župani savinjskih občin so zadovoljni, da so hitro dobili povrnjene intervencijske stroške in predplačilo za obnovo. V prvih dneh po poplavi je bila zelo dobrodošla materialna pomoč uprave za zaščito in reševanje, občani so prejeli tudi pomoč humanitarnih organizacij, pomagali so številni drugi.

Po navedbah županov so bile glavne težave v prvih dneh po poplavah pomanjkanje ustrezne mehanizacije in zagotavljanje ustrezne logistike na vseh področjih. Prav tako so bile težave z nedelujočo telekomunikacijo, nato z elektriko in pitno vodo, preglavice so jim povzročale uničene ceste.

Braslovški župan Tomaž Žohar je za STA dejal, da so morali po ujmi zagotoviti tudi dovolj primernih bivališč za družine, ki jim je voda povsem uničila domove. Razseljenih je bilo namreč več kot 250 družin. Po njegovem mnenju bi morali za hitrejšo in učinkovitejšo izvedbo sanacijskih in protipoplavnih ukrepov pri pripravi in sprejemanju zakonodaje bolj upoštevati sistemske pripombe, ki so bile ustrezno argumentirane in strokovne ter so izhajale iz prakse. Verjame, da bodo pomanjkljivosti odpravljene z dopolnitvijo zakonodaje oz. državnega prostorskega načrta za zmanjšanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini.

V Občini Šoštanj pospešeno obnavljajo

Šoštanjski župan Boris Goličnik je zadovoljen, da je država do zdaj izpolnila vse, kar je bilo dogovorjeno, kako sanacija v posamezni občini poteka, pa je odvisno od nje same. »Nas je prizadelo več kot 300 plazov in zdaj eno leto delamo in saniramo. Ogromno dela in energije vlagamo v obnovo. Praktično na vsakih nekaj kilometrov v občini stojijo stroji. Država čisti in ureja vodotoke, mi saniramo ceste, vodovode, mostove in seveda plazove,« je povedal.

Večji del naselja Pohrastnik v Občini Šoštanj je po lanski ujmi predviden za preselitev, kar izhaja iz strokovnih podlag, ki jih je na srečanju s predstavniki Občine Šoštanj predstavila Alenka Zupančič z Direkcije RS za vode. Občina je v Metlečah, pod Vilo Široko, od Premogovnika Velenje že odkupila ustrezen prostor, za katerega so uveljavili predkupno pravico. Na tem območju je v skladu s prostorskim aktom predvidena gradnja 32 individualnih objektov. Tisti prebivalci, ki jih je lani prizadela vodna ujma, bodo imeli tako možnost preselitve na to območje.

»Ima pa vsak posameznik možnost dogovora in iskanja zanj najprimernejše rešitve. Nekateri krajani so zadovoljni, drugi manj, so pa vsi veseli, da zdaj vedo, pri čem so,« je dejal župan Goličnik in še: »Boštjan Šefic z ekipo nam je pred časom predstavil situacijo v Pohrastniku. Stroka je s svojimi študijami prišla do določenih zaključkov. Meni kot županu in tudi občini je v interesu, da vsi občani živijo varno. Na tem področju tudi z določenimi protipoplavnimi ukrepi ni možno zagotavljati zadostne varnosti, zato je bila sprejeta odločitev, da se bo vsaj pol naselja moralo preseliti. Končnih odločitev še ni bilo. Po zadnjih informacijah naj bi objekti na seznamu za poplavno obnovo dobili odločbe do konca julija, vsi ostali pa v avgustu.«

Glede postopkov za ostale na tem območju je župan pojasnil, da so že izdelane vse strokovne podlage, treba je le izvesti postopke. »Postopki gredo preko službe za obnovo, nato potrditev na vladi, izdaja odločb, javne razgrnitve in tako naprej. Malo sem bil presenečen, ampak pomembna je varnost vseh občank in občanov. Če je to potrebno, je potrebno. Gre za pomembne in ne lahke odločitve, tako za občanke in občane, ki se bodo morali preseliti, kot tudi za občino in vse, ki sodelujemo in poskušamo pomagati.«

Selitev ali ureditev brežine?

V občinah Braslovče in Šmartno ob Paki je za odstranitev predvidenih 116 objektov na levem bregu Savinje v Letušu. Kot je povedal župan Žohar, selitvi z levega brega nasprotuje nekaj posameznikov, ki menijo, da bi država morala namesto tega urediti brežini Savinje in Pake. Napovedujejo državljansko nepokorščino, obrniti pa se nameravajo tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice.
Iz dela Letuša, ki leži na desnem bregu Savinje, pa je na seznamu za odstranitev za 50 objektov. Odziv tamkajšnjih krajanov na načrte o odstranitvi je pozitiven.

Ureditev območja Savinje od Mozirja do Ljubnega

V porečju Savinje so od poplav do 30. junija letos izredne ukrepe izvedli na 328 deloviščih. Predstavniki direkcije so ob julijskem obisku Občine Rečica ob Savinji povedali, da so v izdelavi strokovne podlage za državni prostorski načrt, ki bo zajemal območje Savinje od Mozirja do Ljubnega, na območju rečiške občine pa še del povodja Rečice. Drugi načrt pa je v pripravi za Zadrečko dolino, povodje Drete od Gornjega Grada do Nazarij.

Iskali naj bi predvsem rešitve, da se bo poplavna varnost poseljenih območij ob Savinji in Rečici bistveno izboljšala, ukrepi pa morajo biti načrtovani celovito in niso omejeni z občinskimi mejami, zato je tudi predviden načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti na porečju Savinje od Mozirja do Ljubnega ob Savinji, so še pojasnili.